Biti deloholik, pravijo, ni v redu. Menda vsak med njimi prej ali slej pregori. Recimo, da je to splošno sprejeta modrost, vendar je z njo križ, tako kakor z vsako splošno stvarjo, modrostjo.
Kaj pa, če nekdo v delu uživa? In mu je bolj prijetno popoldne delati, kakor recimo igrati tenis. Kljub temu, pravijo, da bo prej ali slej pregorel. Ali se naveličal. Nadaljnji razvoj te teme nas lahko kaj hitro zapelje v filozofske vode, kajti hitro bi se lahko vprašali, ali naj nekdo živi skladno s svojimi željami, čeprav je tako življenje tvegano. Kaj pa, če je tveganje primerna cena za užitke, ki jih taki osebi nudi to, t.i. tvegano življenje?

No, današnja tema so deloholiki na dopustu, vendar je ta izjava hecno paradoksalna. Dopust pomeni izklop, deloholiki pa niso zmožni izklopa. Kako gre to dvoje skupaj? Težko, vendar obstaja način.
Ko se človek odpravi na dopust, si mora odpočiti. Vendar danes to ne pomeni več poležavanja na plaži s kupom revij; no, vsaj trendovsko ni več. Današnji dopusti morajo biti aktivni. Aktivne počitnice torej! In tu se skriva reštev za deloholike. Naj delajo, tudi 12 ur dnevno, tudi na počtnicah. Vendar menim, da je pomembno, da delajo nekaj nepovezanega z aktivnostmi, ki jih delajo skozi leto. Če je deloholik direktor ali lastnik podjetja in se skozi leto ukvarja z vodenjem podjetja, potem naj na dopustu aktivno; lahko tudi v velikih količnah; kolesari, bere, modelira. Lahko se ukvarja tudi s poslom, vendar ne z osnovno dejavnostjo, temveč naj začne delati na nečem, kar je kratkotrajne narave in za tako osebo predstavlja bolj hobi kakor resno delo. Čeprav je za deloholike resnično težko razlikovati hobi od dela.

Edupool - izobraževanja iz področja jezikov

Nekaj slovenskih podjetnikov smo povprašali, ali se imajo za nepoboljšljive deloholike, ki službenih obveznosti "ne izklopijo" niti na dopustu. Več o tem, ali tudi na počitnice ne gredo brez računalnika, mobitela, službenega gradiva in si celo preusmerijo svoj časopis na počitniški naslov, v naši anketi. Pozanimali smo se ali so slovenski poslovneži tudi na dopustu v stiku s svojo tajnico ali sodelavci, in če so, ali jih to obremenjuje ali jim celo pomaga, da mirno naprej uživajo dopust, ko vedo, da so stvari v službi pod kontrolo. Zanimalo nas je, ali je to nuja za nekoga, ki ima odgovorno delo, ali je pomembno za vsakega poslovneža, da zna v prostem času početi kaj drugega (iti na sprehod ali se dobiti s prijatelji, se športno udejstvovati, postoriti kaj na vrtu, ali kaj drugega sproščujočega). Priliko pa smo izkoristili, da smo še povprašali, kam se odpravljajo na dopust.

	Matjaž Čadež, direktor Halcom Informatika: "Seveda o sebi menim, da sem deloholik, čeprav se s tem ne ponašam. Poslovni pritisk današnjega časa, ostra globalna in lokalna konkurenca, stalen pritisk na cene itd. na žalost zahtevajo, da je človek na mojem delovnem mestu ves čas fizično ali pa vsaj miselno pri poslu. Zelo pomembno pa je seveda, da je, kljub več ali manj stalnemu stresu, človek sposoben 'odklopiti'. Sam se lažje sprostim, če opravljam kakšno delo, ki zahteva poleg fizičnega tudi umski napor, ki me prisili v to, da potisnem poslovne zadeve za nekaj časa v ozadje. Moj letošnji dopust je tako razdeljen na trikrat po en teden. V juliju grem pod Blegoš, v avgustu na Korčulo, v septembru pa na jadranje. S sabo obvezno vzamem računalnik, mobitel in službeno gradivo, časopisom se pa na dopustu namenoma ne posvečam veliko, kar ni običajno za ljudi moje starosti. Na dopustu razen v primeru kritičnih situacij nisem v stiku s tajnico ali sodelavci. Zato pa si tudi ne privoščim dopusta, ki je v enem bloku daljši od enega tedna. Na dopustu si vedno napolnim 'baterije', tako da se vrnem na posel z novim zagonom in svežimi idejami. Sprostitev od dnevnih stresnih situacij mi omogoči, da nekatere stvari ocenjujem iz večje razdalje, tako da so nekatere pomembne odločitve potem bolj premišljene."

	Barbara Režek, vodja odnosov z javnostmi pri Gea College: "V določenih trenutkih sem zagotovo deloholik, ker to od mene zahteva moje delo. Kadar delamo na določenih projektih, včasih delam tudi med vikendi. A si v zameno, ko projekti niso tako intenzivni, vzamem tudi kakšen prost dan. Pri sproščanju mi najbolj pomagajo fotografiranje, popoldanska srečanja s prijatelji, sprehodi po gozdu v bližini mojega doma, plavanje ... Za kaj več pa tako ni časa. Letos sem že bila na 14-dnevnem dopustu v Puli, kjer sem si res odpočila. Vendar sem bila sprva 3 dni doma, da sem sprostila misli od službe, šele nato sem se odpravila na dopust bolj sproščeno. Čeprav službe na morju nisem čisto odklopila, me to ni obremenjevalo, saj sem vmes dobila kar nekaj dobrih idej za nove projekte. S seboj sem sicer imela mobilni telefon, da sem ostala dosegljiva, če bi bilo kaj nujnega v službi. Računalnika pa nisem vzela s seboj, saj sem večino stvari postorila že preden sem odšla na dopust. Dopustniški čas sem si privoščila za pregled tujih časopisov, domačih pa nisem spremljala. Prebrala pa sem tudi knjigo iz moje stroke - odnosov z javnostmi. Prelistala pa sem tudi kakšno bolj sproščujočo revijo, da sem se seznanila, kaj se dogaja na domači zabavni sceni. V avgustu s fantom načrtujeva še krajše potovanje do Azurne obale, tako da je najin dopust sestavljen iz počitka ob obali ter nekaj popotniškega raziskovanja Evrope. Vedno pa dopust mine zelo hitro, skoraj prehitro."

Damjan Kralj, direktor Vodnega mesta Atlantis:
"Moja odgovornost je vsekakor velika, in to od mene zahteva, da moram dosti delati. Morda sem potemtakem tudi deloholik. Sprostitev mi veliko pomeni in če že nimam dosti priložnosti za sprostitev, si prizadevam, da je vsaj kakovostna. Morda imam tudi srečo, ker se učinkovito lahko sprostitim že s športom - igram predvsem tenis, košarko, zadnje čase pa dosti igram tudi odpojko na mivki po koncu delovnika v Atlantisu. Na športu tudi dobim največ novih idej, ki jih lahko uporabim pri poslu.
Letos bom izkoristil predvsem vikende z dužino na slovenski obali. Ker mi veliko pomeni, da se v prostem času posvetim družini, kar mi daje zelo prijeten občutek. Sicer na dopust vzamem s sabo tudi mobitel, računalnik, službeno gradivo in časopise. Predvsem brez mobilnega telefona pri meni ne gre, da sem nenehno v stiku s službo. Delno to od mene terja delo, delno pa to želim tudi sam, saj hočem biti redno na tekočem glede dogajanja v Atlantisu. Sicer pa dopusta letos ne bom niti pogrešal, saj delam v Vodnem mestu Atlantis, kjer se lahko tudi sproščam, ko si kdaj po službi privoščim savno, bazen ali tajsko masažo."

Edupool - izobraževanja iz področja Informatike in računalništva

Timsko delo
USTVARJALNO VODENJE

Odgovarja: Matjaž Košir, trener in svetovalec

Sposobnost kreativnega razmišljanja, analiziranja problemov in novih priložnosti na inovativen način je najbolj zaželena lastnost, ki naj bi jo imeli zaposleni v organizacijah z razvojno potenco.
Zakaj? Zato, ker kreativne ideje vodijo do novih odkritij, boljših delovnih postopkov, zmanjševanja stroškov in boljšega izvajanja postopkov. To so naloge, ki so izredno pomembne v modernem tekmovalnem okolju.
Zaradi tega naj bo inovativni proces obravnavan kot eno izmed področij dela in ga je potrebno tako tudi upravljati. Vodilo pri tem je seveda zadovoljevanje zahtev trga.
Inovativni proces se lahko uporabi pri razvijanju vsakega novega izdelka, storitve ali določene situacije. Naš odnos mora biti "konstruktivno nezaupljiv".

Koraki:

1. korak: Vizualizacija
Kaj je cilj, ki ga želite doseči? Ustvariti si morate sliko tega, kar želite doseči, vizijo, ki bo prikazovala najboljšo prihodnjo situacijo. To je lahko problem, ki ga morate preseči, ali priložnost za napredek. Vizualizacija vam bo pomagala ustvariti popolno sliko in vas bo motivirala, da se boste premaknili dalje.

2. korak: Iskanje dejstev
Zberite vsa dejstva. Z vprašanji: "Kdo", "Kaj", "Kdaj", "Kje" in "Kako" se osredotočite na dejstva. Dejstva, ki jih boste zbrali, so lahko negativna ali pozitivna, morajo pa biti resnična! Velikokrat odlašamo z vrednotenjem dejstev in jih samo kopičimo. Zbrana dejstva pa moramo oceniti kot simptome ali vzroke, da nas lahko vodijo k rešitvam.

3. korak: Iskanje problema
Način, na kakršnega bomo postavili hipotezo v zvezi s problemom, bo nakazal, ali se bomo lotili reševanja problema na kreativen ali analitičen način. Odložimo analitičnost in kazanje s prstom na problem! Vprašanje mora biti postavljeno na naslednji način: " Na kakšen način lahko…?" Na primer: "Na kakšen način lahko povečamo prodajo?" ali "Kako lahko zmanjšamo stroške?"

4. korak: Iskanje novih idej
Ta korak lahko izvajamo v skupini ali individualno. Skupinsko iskanje idej imenujemo ponavadi možganska nevihta ("brainstorming"). V tem koraku ne ocenjujemo novih idej. Zagotoviti moramo klimo zaupanja. Udeleženci naj svoje ideje zapišejo in šele nato povedo. Usmerijo naj se na kvantiteto in ne na kvaliteto idej. To nam omogoči rojevanje novih idej brez ocenjevanja in vrednotenja.

5. korak: Iskanje najboljše rešitve
Šele v tej fazi pričnemo z ocenjevanjem in analitičnim mišljenjem. Ocenjujemo ideje, ki so bile zbrane v 4. koraku. Ko imajo udeleženci vse ideje na papirju, jih vodja povabi, da povedo svoje najboljše in svoje najbolj nenavadne ideje. Z diskusijo o najboljših idejah naj ne začne vodja. Med diskusijo o najbolj nenavadnih idejah pa naj pove svoje mnenje najprej vodja, ker bo s tem omogočil, da se drugi udeleženci ne bodo počutili neprijetno. Izogibajte se ocenjevanju in prizadevajte si za količino idej.
V razpravi ne pozabimo na to, katerim kriterijem morajo ideje zadostiti. Z določitvijo obveznih in zaželenih kriterijev bomo procesu odločanja dodali večjo objektivnost in manj osebnega vpliva.

6. korak: Iskanje soglasja
Če ne boste rešitve uporabili samo vi in boste morali vključiti še ostale sodelavce, se lahko pojavijo novi problemi. Morda se bomo morali vrniti na 3. korak. Inovacijski proces torej ni linearna tehnika, ker lahko rešitev enega problema postane nov problem.

7. korak: Izvajanje rešitve
V obeh procesih razmišljanja (zbiranje in izbiranje idej) ste našli določene rešitve. Sedaj jih morate uporabiti. Postaviti si morate časovne okvire za vsako fazo projekta, vse do njegovega konca.

8. korak: Kontrolne točke
S tem korakom si zagotovite, da gre izvajanje po predvideni poti. Kontrolne točke si postavite na 30 in 60 dni. Ne prenehajte s tem, kar ste začeli!

9. korak: Ocena izvajanja
Ste dosegli zastavljene cilje? Je bilo vse tako, kot ste predvideli?

Vabimo vas na intenzivni šesttedenski TRENING VODENJA, s katerim začenjamo 19. septembra 2005 v Ljubljani.
Dodatne informacije info@edupool.si

Daljša delovna doba koristi vsem?: Generacija baby - boom se nezadržno bliža upokojitvi. Po prevladujočem mnenju bo to velik problem za nacionalna gospodarstva, saj se bo število zaposlenih (in to z izkušnjami!) precej zmanjšalo, pokojninska blagajna pa bo postala precej bolj obremenjena. V ZDA se ...:: več ::

Trgovci na udaru: Zaradi nižjega kazalca zaupanja v gospodarstvo bo po mnenju analitikov trgovske panoge le - ta samo v Veliki Britaniji v naslednjih petih letih izgubila 150.000 delovnih mest. Trgovska panoga ...:: več ::

Uprava z Mercedesi, izvršniki z BMWji: 70% britanskih podjetij zaposlenim ponuja možnost službenega avtomobila ali variabilnega dodatka k plači kot možnost fleksibilnega nagrajevanja. Najvišje hierarhične strukture v povprečju prejmejo dodatek k plači (ali v denarju ali v obliki službenega avtomobila) v višini ...:: več ::

V Britanijo s pomočjo interneta: Velika Britanija vodi aktivno imigracijsko politiko tudi s pomočjo sodobnih tehnologij. Glede na dejstvo, da je število priseljencev v to otoško državo izredno veliko, se Britanci bojijo za svoja delovna mesta, saj pričakujejo naval poceni delovne sile. Ker se oblasti zavedajo ...:: več ::

Tudi inženirji v Indijo: V Sloveniji aktualen začetek obdobja prenosa nizko zahtevnih delovnih mest v države s cenejšo delovno silo je že nekaj časa aktualna tema tako poslovnežev kot načrtovalcev razvojne in zaposlovalne politike. Argumenti za prenos teh delovnih mest ...:: več ::

Edupool - izobraževanja iz področja osebnostnega razvoja