|
|
|
| :: uvodnik :: |
|
|
|
|
UVODNIK Igor Šmid
Vodenje ljudi, tudi konglomerata z nekaj tisoč zaposlenimi, je pravzaprav izredno individualna dejavnost. Na kar opozarja tudi eden od izrazov, ki se jih vse pogosteje uporablja za opisovanje dejavnosti vodenja ljudi - coaching. Kakšne so pravzaprav razlike med vodenjem, manageriranjem, poslovodenjem, upravljanjem, coachingom ipd. No, verjetno še najbolj izstopa izraz coaching, katerega najbližji slovenski prevod bi bil trening, ki pa ima v slovenščini konotacijo, bolj povezano z izobraževanjem, usposabljanjem. Vendar je izraz coaching izredno primeren za opisovanje vodenja ljudi, še posebej za opisovanje nalog vodenja na najvišjih mestih. Vodja naj bi torej, glede na pomen izraza coaching, vodil, usmerjal svoje podrejene, ki naj bi nato opravili svoje delo. Za to naj bi porabil tudi večino oz. vsaj znaten del svojega delovnega časa. Pa zadeva deluje? Verjetno najbolj značilen predstavnik vodenja s coachingom in s tem povezanim odnosom med "trenerjem" in "ekipo" je Zoran Jankovič, ki pa je pokazal dobre rezultate.
Drugi pomemben pomen izraza coaching pa je njegov odmih od tradicionalnih teorij vodenja ljudi. Te teorije so povzemale določene načine vodenja zaposlenih (bolj avtoritativen način, korenček in palica, behavioristične teorije, vodenje s sodelovanjem, …), nakar je posamezen manager prevzel določena spoznanja ter jih uporabil v vsakdanjem življenju. Ko so se pojavljale vedno nove teorije, je vsak avtor za svojo zagotavljal, da je najbolj pravilna. Teorija vodenja s coachingom pa nekako združuje različne teorije vodenja in pravzaprav pravi, da je potrebno vsakega posameznika voditi na njemu prilagojen način (res je, da so to ugotavljale že nekatere predhodne teorije, vendar to ni bilo njihovo jedro). Tako mora vodja v vsakemu posamezniku odkriti njegove lastne potenciale in uporabiti njemu lastne metode za izkoristek omenjenih potencialov.
Je pa pri coachingu oz. primerjavi recimo vrhovnega managerja s trenerjem športne ekipe še ena pomembna podobnost. Odgovoren je za rezultate. Enako kot pri športu. V kolikor dober igralec ne da gola ali koša in v kolikor se to zgodi večim igralcem, ki so se v preteklosti dokazali, in to večkrat zapored, bo "odletel" trener. Logika je preprosta in deluje tudi v nekaterih drugih skupinah - vojski, policiji. Glavni trener ima torej odgovornost za rezultate in za njihovo (ne)doseganje nosi objektivno odgovornost.
Coaching kot paradigma vodenja je torej zelo zanimiv in obenem zelo odgovoren in relativno tvegan način vodenja, ki pa mu priljubljenost in uporabnost v svetu precej raste. V Sloveniji manj.
|
|
|
|
|
| |
|
| :: članki :: |
|
|
|
|
NEVROLINGVISTIČNO PROGRAMIRANJE IN COACHING
Alenka Loboda
"Ne misli, da si se zmotil v poti, če še nisi prišel dovolj daleč"
Aveline Claude
V sodelovanju poslovne revije Profit, Glotta Nove in Edupoola, je v četrtek 24. novembra 2005, v Grosuplju potekala NLP in Coaching konferenca. Predavatelji so nam predstavili kar nekaj zanimivih tem s področja nevrolingvističnega programiranja, coachinga in kompetenc.
Med predavatelji sta bila v prvem delu mag. Tatjana Dragovič licenčna NLP trenerka in NLP coach in mag. Kurt Andersen, ki je prišel iz Velike Britanije predstavit sistemski coaching.
V drugem delu sta poklicni in osebni karierni načrt predstavili mag. Marija Drofenik in Bernarda Potočnik, sledila pa je okrogla miza. Po njej sta imeli predavanje še Nataša Čebulj iz Leka in Zlata Luštrek iz Nove ljubljanske banke. Govorili sta o vpeljavi coachinga v podjetje.
Prav tako, pa je bila pestra in zanimiva debata na okrogli mizi, ki je nosila naslov: Razvoj sodobnih kompetenc in človeškega kapitala v poslovnem svetu. Vprašanja je postavljala moderatorka Karin Elena Sánchez. Njeni gostje so bili dr. Bogdan Lipičnik z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Bernard Grum iz IBM Slovenije, Miha Derganc iz družbe Si.mobil, Bojan Škof iz družbe Merkur, Marta Turk, GIZ Podjetnost in Mia Bone, predstavnica NLP in Coach sekcije.
Naj vam povem malo več o osrednji temi celotne konference v upanju, da se nam v naslednjem letu pridružite tudi sami.
Kaj je nevrolingvistično programiranje?
To je model, ki nam pomaga do učinkovite komunikacije. Pomaga nam razumeti sebe in druge. Vse modele, tehnike in pristope lahko nadgradimo s coachingom, ki vse skupaj poveže v celoto. Posebna prednost obeh je, da ni potrebno imeti predhodnega znanja in sta namenjena vsakemu posamezniku. Pravila komu so programi namenjeni, ne obstajajo.
Nevrolingvistično programiranje (v nadaljevanju NLP) sta v 70. letih razvila lingvist John Grinder in psiholog, lingvist in računalničar Richard Bandler. Opazovala sta "odlične" ljudi, ki so s svojim nastopom in komunikacijski veščinami dosegali uspehe na različnih področjih. Med "odlične" ljudi so sodili v družbi sprejeti kot izjemno uspešni politiki, psihoterapevti, novinarji, zdravniki, poslovneži.
Ste se kdaj vprašali kako lahko nekomu uspe voditi tim, kako spelje projekt brez napak in kako lahko navduši množico ljudi? Nekateri bi začeli naštevati vse stvari, ki so pomembne, spet drugi bi razmišljali kaj je tisto kar pritegne. Odgovor je enostaven, saj je pomemben sam govornik kot osebnost, njegov nastop, odprtost do ljudi, do tistih, ki ga poslušajo. Grinder in Bandler sta opazovala govorico telesa, reakcije, jezikovne vzorce in vzorce vedenja. Pri vsakemu sta nekaj "vzela" oziroma se od njega naučila. Vse skupaj sta povezala v model NLP-ja, ki podaja učinkovite tehnike za uspešno komunikacijo. Na nekaj vprašanj je pomagala odgovoriti tudi Tatjana Dragovič, licenčna NLP trenerka in NLP coach.
Kaj pravzaprav sta NLP in coaching in kje ju lahko uporabljamo?
NLP pokriva različna področja in je namenjen tako za poslovni kot osebni svet. Poudarek je na učinkoviti komunikaciji, osebnostnem in profesionalnem razvoju. Veščine NLP-ja lahko na posameznike prenašamo v obliki izobraževanja, ki je lahko krajše ali daljše. V primeru daljšega izobraževanja imamo tri letnike. V prvem letniku po končanem izobraževanju dobite naziv NLP praktik, v drugem letniku NLP mojster in v tretjem NLP trener ali NLP coach. NLP trener lahko posreduje znanje in veščine NLP-ja in za to ima ustrezno licenco, medtem ko je NLP coach osebnostni ali poslovni coach, ki pomaga posameznikom ali organizacijamdoseči cilje.
Kako NLP in coaching vpeljemo v podjetje?
Pri vpeljavi NLP-ja v podjetje se v večini uporabljata dva načina. Prvi način je, da se v podjetju organizira seminarje, ki bolj podrobno obravnavajo teme kot so: veščine vodenja, osnove NLP-ja, komunikacija in motivacija pri vodenju, zastavljanje in doseganje ciljev, timsko delo,... Podjetje s seminarji lahko nadgrajuje že obstoječe znanje in je na poti do celote.
Druga možnost je, da podjetje pošlje kandidata, ki opravi NLP izobraževanje v celoti in poznaje prenaša pridobljeno znanje v oblikiinternih izobraževanj v podjetju. Tudi coaching lahko vpeljemo na več načinov. Lahko v podjetju izpeljemo seminar "Uvod v veščine coachinga" in se usmerimo na to, kako ga uporabljamo pri vodenju. Druga možnost je, da coaching kot proces ponudimo posameznikom ali skupinam v podjetju. Individualni coaching, ki se ponavadi izvaja za vodilne in vodstvene zajema 12 srečanj. Prvo srečanje poteka v živo, vsa ostala pa prek telefona, pol ure vsak teden. Skupinski coaching poteka največkrat na dejanskih projektih. Coach je povabljen, da sodeluje pri projektu podjetja, ki ga vodi tim. Njegova naloga ni, da timu poda odgovore na vprašanja in namesto njih išče možne rešitve. Coach se s timom dobi enkrat v mesecu in jim pomaga spoznati na kakšne načine lahko sami pridejo do odgovorov in rešitev.
Še nasvet za slovenska podjetja?
Želim si, da bi čimprej začeli razmišljati celostno o izobraževanju kadrov, o razvoju potencialov v podjetju, kar se jim bo dolgoročno in pozitivno obrestovalo. V Sloveniji morda še vedno vlada omejujoče prepričanje o tem, zakaj vlagati v zaposlenega, ki bo morda kasneje podjetje zapustil in znanje "odnesel" drugam. V tujini je vse bolj prisotno prepričanje, da vlagajo v zaposlenega in četudi bo on odšel, bo prišel nekdo drug, v katerega je vlagalo drugo podjetje.
Poglejte si nekaj utrinkov iz konference
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST NA SPLETNIH STRANEH PODJETIJ
Mag. Darja Zorko Mencin
Preberite si nadaljevanje članka iz prejšnje številke Znanja
Kako poteka izbirni postopek (kdo se uvrsti v ožji izbor....)?
Izbirni postopki v podjetjih so v veliki meri odvisni od zahtevnosti delovnih mest za nove kandidate, običajno poteka v več fazah. Obravnava kandidatov za zahtevnejša delovna mesta poleg usmerjenih intervjujev vsebuje tudi psihološko testiranje.
Postopek izbire je v Acroniju d.d. določen na naslednji način: V prvem krogu izmed vseh prispelih prijav izločijo kandidate, ki od zahtevane formalne izobrazbe in drugih znanj najbolj odstopajo. Izbiro izvedeta kadrovik in svetovalec HRM. Kandidate, ki razpisanim pogojem zadostijo, vabijo na razgovor, kjer so navzoči direktorica, svetovalec HRM, kadrovik in direktor matične službe oziroma profitnega centra, ki išče novega sodelavca. S privoljenjem kandidata po razgovoru izdelajo Insights analizo. Rezultate analiz kandidatov skrbno primerjajo z izdelano analizo delovnega mesta. Selekcijo opravijo skupaj glede na rezultate Insights analize in skladnosti osebnosti kandidata z zahtevami delovnega mesta, vtisa iz razgovora ter glede na izpolnjevanje zahtevanih formalnih pogojev. Največ vpliva na izbiro kandidata ima direktor službe oz. profitnega centra, v katerem bo novi sodelavec delal.
V Simobilu je izbirni postopek od delovnega mesta do drugega drugačen, vedno pa je v treh fazah. Najprej poteka spoznavanje obojestranskih interesov, preverjanje ustreznosti po znanjih, sposobnostih in osebnosti, šele nato opravijo končni izbor.
Postopek izbire kadra ima Banka Celje zapisan v "protokolu izbora kadra". V ožji izbor uvrščajo kandidate, ki izpolnjujejo formalne pogoje, kandidate, ki imajo podobne delovne izkušnje, čeprav ne izpolnjujejo formalnih pogojev, kandidate, ki se predstavijo na zanimiv način ipd… Za vsak ožji izbor kandidatov se strokovna služba dogovori z direktorjem sektorja, kjer je izkazana potreba.
V Zavarovalnici Triglav je postopek izbire najustreznejšega kandidata običajno dvostopenjski. Na podlagi zbranih ponudb oziroma vlog (vloga, CV, dokazila o izobrazbi, priporočila) razvrstijo kandidate na tiste, ki izpolnjujejo pogoje objave in tiste, ki jih ne izpolnjujejo. Vloge ustreznih kandidatov pregleda tako kadrovska služba kot pristojni delavec (delavci) področja, za katerega se išče novega sodelavca. Skupno se dogovorijo, katere kandidate vabijo na razgovor in kdo je s strani delodajalca (področja za upravljanje s človeškimi viri, stroke) vključen pri ocenjevanju kandidatov v prvem krogu. Običajno povabijo na razgovor tretjino kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje objave. Po opravljenih razgovorih skupno ocenijo, kateri kandidati so najustreznejši za opravljanje določenih del in nalog ter jih uvrstijo v "ožji izbor". Teh kandidatov je običajno od tri do pet.
Kdo sodeluje pri selekcijskem postopku?
V družbi Acroni d.d. pri selekciji sodelujejo kadrovik, svetovalec HRM, direktorji služb oziroma profitnih centrov in direktorica za splošno kadrovske zadeve. V kolikor zaposlujejo nove sodelavce na zelo odgovornih delovnih mestih (2 ali 3 nivo vodenja) se v izbiro vključi glavni direktor, njegov namestnik in tehnični direktor, vsi trije zakoniti zastopniki družbe, ki predstavljajo odgovorno poslovodstvo. V družbi Simobil vedno sodeluje vodja in sodelavec kadrovske službe.
V Banki Celje sodeluje pravno kadrovska služba, direktor organizacijske enote in zunanji strokovnjak. S selekcijskim postopkom je seznanjen tudi član uprave, ki pokriva določeno področje. V okviru "protokola izbora kadrov" imajo ločen postopek za kadrovanje kandidatov za V. stopnjo izobrazbe in ločeno za višjo stopnjo izobrazbe.
Pri selekcijskem postopku v Zavarovalnici Triglav sodelujejo delavci s področja upravljanja s človeškimi viri (izvršni direktor, vodja, samostojna kadrovska referentka), običajno je prisoten tudi delavec s področja za upravljanje s človeškimi viri in dva predstavnika strokovnega področja, za katerega izbiramo kadre, izjemoma eden, bodisi izvršni direktor, neposredni vodja ali direktor področja, za katerega vodijo izbirni postopek. V drugem krogu, ko gre za končni izbor najprimernejšega kandidata, je praviloma prisoten izvršni direktor ali direktor, ki v prvi krog ni bil vključen, odvisno od nivoja, za katerega iščejo kadre.
Postopek izbire kadra ima Banka Celje zapisan v "protokolu izbora kadra". V ožji izbor uvrščamo kandidate, ki izpolnjujejo formalne pogoje, kandidate ki imajo podobne delovne izkušnje, čeprav ne izpolnjujejo formalnih pogojev, kandidate, ki se predstavijo na zanimiv način ipd… Za vsak ožji izbor kandidatov se strokovna služba dogovori z direktorjem sektorja, kjer je izkazana potreba.
V Savi je pri strokovnih sodelavcih več krogov razgovorov. Vse prispele vloge na razpis poleg kadrovske službe pregleda tudi neposredni vodja službe, kjer so zahteve za novega sodelavca. Skupaj se odločijo za prve informativne razgovore, to je običajno približno 10 kandidatov. Informativni pogovori trajajo približno pol ure in gre za osnovno predstavitev. Na podlagi teh pogovor pa napravijo ožji izbir 2-3 kandidati, ki jih ponovno povabijo, tokrat v delovno sredino. Predstavijo delovno okolje in vodja skupaj še s sodelavcem opravi bolj poglobljen razgovor, kadrovski delavci pa predstavijo tudi druge okoliščine npr. plačo...ipd. V nekaterih posebnih okoliščinah se za končno odločitev uporabijo standardni psihološki testi.
Kot je poudarila Mira Rjavec pri strokovnih sodelavcih v poslovnem sistemu Sava v zadnjem obdobju trend zaposlovanja mladih - brez delovnih izkušenj. Želijo sami oblikovati dobre strokovnjake oz. dobre vodje ter managerje na osnovi učinkovitega usposabljanja znotraj družb. Redko se odločajo, da zaposlujejo zunanje vodstvene sodelavce.
Brez dvoma je upoštevanje temeljnih profesionalnih zakonitosti kadrovanja ključ do uspeha podjetij. V današnjem svetu je učinkovita profesionalna izbira novih sodelavcev vir uspeha vsakega tima, zato v podjetjih namenjajo toliko pozornosti postopkom izbire. Uporaba spletnih portalov podjetij tudi za potrebe kadrovanje omogoča, da potencialni kandidati pridobijo potrebne informacije in je dober način za gradnjo odnosov z različnimi javnostmi in predstavitev podjetij.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Edupool - izobraževanja iz področja jezikov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VKLJUČENOST V IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH IN PROSTOVOLJSKIH ZDRUŽENJIH - KOLIKO STA POVEZANI?
Mag. Jasmina Mirčeva, Andragoški center Slovenije
Doslej smo lahko zasledili kar nekaj prispevkov, ki opozarjajo na to, kako učne navade in dejavnosti vplivajo na organiziranost vsakdanjega življenja, in obratno, pišejo tudi o tem, koliko interesna obarvanost posameznikovega življenja zunaj dela pripomore k temu, da se ta udeležuje bolj ali manj formaliziranih učnih dejavnosti. Dejstvo pa je, da udeležba sama po sebi ni povezana le z izobraževanjem, temveč se izraža tudi v drugih vidikih družbe. Ker je vključenost v eni družbeni dejavnosti povezana z vključenostjo v drugih ter s primarnimi in sekundarnimi socialnimi odnosi in skupinami, je nemogoče doseči spremembe na področju izobraževanja izolirano, ne da bi upoštevali širši družbeni kontekst. Ni torej naključje, da so bila članstva v prostovoljskih združenjih, društvih in skupinah ter vključenost v programe izobraževanja odraslih v sociologiji pogosto obravnavana kot podobne oblike participativnega vedenja.
Nekatere sociološke raziskave so v zadnjih tridesetih letih pokazale precejšnjo povezanost med članstvom v prostovoljskih organizacijah ter vključenostjo v programe izobraževanja odraslih. Posamezniki, ki so dovzetni za izobraževalne dejavnosti, se nagibajo tudi k članstvu v prostovoljskih združenjih. Podobno tezo je razvil sociolog Kobberdahl (po Courtneyu)1, ki meni, da bodo posamezniki, vključeni v programe izobraževanja odraslih, zelo verjetno tudi člani drugih prostovoljskih združenj. S tem navaja na misel, da je vključenost v obeh danostih pomembna oblika družbene participacije; mnoga pravila, ki se nanašajo na članstvo v prostovoljskih združenjih, lahko prilagodimo tudi za področje izobraževanja odraslih.
Izidi nedavno izvedene raziskave o vključenosti prebivalcev Slovenije v izobraževanje odraslih2 so pokazali, da je članstvo v društvih, združenjih in skupinah v vsakdanjem življenju zelo aktualno. Slovenija sodi med evropske države z najvišjim deležem društev in nevladnih organizacij na prebivalca. Vprašani v tej raziskavi so bili najpogosteje člani športno-rekreativnih, kulturno-umetniških društev in poklicnih združenj, sledi članstvo v počitniških zvezah, planinskih društvih, pri tabornikih in skavtih; najmanj zanimanja pa so odrasli pokazali za udeležbo v humanitarnih združenjih, skupinah vzajemne pomoči, družbenih gibanjih, političnih in verskih organizacijah ter tehničnih društvih. Podobno kot Kobberdahl tudi mi ugotavljamo, da so kazalniki participativnega vedenja v naši populaciji prepoznavni: največjo vključenost v društva, združenja in skupine lahko zaznamo pri dejavnih v izobraževanju, sledi vključenost nedejavnih, najmanj pa se jih je udeležilo morebitnih dejavnih oziroma so to tisti, ki se ne izobražujejo, vendar bi se želeli izobraževati, če bi imeli za to možnosti. Tako kot za participativno vedenje v izobraževanju lahko trdimo, da je tudi članstvo v društvih, združenjih in skupinah vse bolj socio-demografsko, poklicno in ekonomsko obarvano.
Tudi tokrat se je izkazalo, da na članstvo v prostovoljskih združenjih najbolj vpliva končana formalna izobrazba in nekoliko manj poklicni položaj. Najizrazitejša je udeležba vprašanih, ki so končali višjo šolo in več (55,6 %), sledijo odrasli s končano srednjo šolo (43,1 %), najnižja pa je udeležba vprašanih, ki imajo nekaj razredov osnovne šole (26,3 %), končano osnovno šolo (28,7 %) ali eno- oziroma dveletno poklicno srednjo šolo (33,3 %). Smith (po Courtneyu) pravi, da se bolj izobraženi pogosteje vključujejo v dejavnost v kasnejšem obdobju, ker jih njihove poprejšnje izkušnje usmerjajo k temu, da iščejo rešitve za potrebe, ki so jih pridobili s tradicionalnimi in družinskimi vzorci, medtem ko manj izobraženi ne dojemajo teh vzorcev kot načina za uresničevanje njihovih potreb.
Kar zadeva poklicni položaj, lahko ugotovimo, da so najdejavnejši v društvih, združenjih ali skupinah kmetje (56,5 %), zaposleni v svojem podjetju ali v svobodnem poklicu (55,7 %) in upokojenci (50,8 %), najmanj dejavni člani pa so: gospodinje (22,4 %), brezposelni (31 %) in zaposleni pri delodajalcu (35,5 %). Večja udeležba upokojencev se lahko v precejšnji meri pripiše večji količini prostega časa, ki si ga je ta podskupina pridobila z upokojitvijo. Presenetljivo nizka pa je udeležba brezposelnih in gospodinj, ki lahko pomanjkanje socialnih stikov na delovnem mestu delno nadomestijo s tistimi, ki jih ponujajo tovrstna združenja. Nižja splošna dejavnost omenjenih dveh podskupin v družbi je lahko v določeni meri izraz bolj pasivnega vedenja zaradi manj ugodnih socio-demografskih, poklicnih in ekonomskih značilnosti glede vključenosti v izobraževanje.
1Courtney, S.: Why adults learn : towards a theory of participation in adult education. London, New York : Routledge, 1992
2Pismenost in ključne življenjske veščine v družbi znanja : družbeno skupinski vplivi udeležbe odraslih v izobraževanju kot dejavnik razvoja družbe znanja. Ljubljana : ACS, 2005.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Edupool - izobraževanja iz področja Informatike in računalništva |
|
|
|
|
|
|
| :: oglasi :: |
|
|
|
|
Z NAMI DO 50% ZMANJŠANJA STROŠKOV!
Prepričani smo, da ste veseli vsake priložnosti, da bi zmanjšali stroške. V mesecih december, januar, februar in marec lahko veliko prihranite, saj bosta Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad sofinancirala vaše računalniško opismenjevanje.
 |
V Miklavževi košari vas čaka tudi:
- nov način dela in učenja: poleg klasičnega poučevanja vas popeljemo tudi v svet e-učenja in
- če se prijavite v letu 2005 še darilo: licenca za učenje preko interneta, da si z učenjem doma skrajšate dolge zimske večere.
Obseg sredstev je omejen, prav tako število mest na vsakem seminarju, zato se prijavite čimprej! Dobrodošle predvsem skupine kandidatov. Pridemo tudi k vam!
|
Izbirate lahko med programi:
OSNOVE RAČUNALNIŠKE PISMENOSTI I
30-urni tečaj oz. delavnica za začetnike in manj zahtevne uporabnike:
Kaj moram vedeti o računalništvu in informatiki
Delo z računalnikom in upravljanje datotek
Manj zahtevno delo z besedili
Iskanje informacij v medmrežju in elektronska pošta
OSNOVE RAČUNALNIŠKE PISMENOSTI II
30-urni tečaj oz. delavnica za bolj zahtevne uporabnike:
Učinkovito delo z računalnikom
Urejanje in oblikovanje besedil
Informacije na svetovnem spletu
Elektronsko komuniciranje
RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA VKLJUČEVANJE V E-DRUŽBO
30-urna delavnica za uporabnike, ki želijo postati vešči elektronskega dela, izobraževanja, poslovanja in uporabe drugih servisov, ki jih omogoča internet:
Podatkovni viri in spletne ponudbe, koristne informacije iz področij: novice, vlada, potrošnik, potovanje, izobraževanje, zaposlitev, zdravje, posel,...
Naredite kaj zase, ohranite konkurenčnost na trgu dela, pridobite znanja in veščine za samostojno delo z računalnikom! Zaradi dolžine usposabljanj (30 ur) in kakovostnih pogojev dela zagotavljamo visok nivo znanja in veščin. Naši tečajniki od nas odhajajo zadovoljni!
Več informacij: info@edupool.si
ali pretočite zgibanko s podrobnejšim opisom in prijavnico tu.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lepo pozdravljeni!
Leto 2005 se počasi izteka in prazniki so že pred vrati. Ponujamo vam možnost, da v prihajajoče leto stopite s poglobljenim znanjem oz. ga začnete s pridobivanjem novega.
V nadaljevanju vam podajam vrsto tečajev s področja računalništva in verjamemo, da vsakdo najde kaj zase.
Prepričajte se sami!
UPORABNIŠKI TEČAJI
1) Microsoft Office
a) Outlook - začetni, 9. december 2005
b) Načrtovanje projektov z MS Project,, 12. - 13. december 2005
c) Word - nadaljevalni, 12. - 14. december 2005
d) Access - začetni, 12. - 14. december 2005
e) Access - nadaljevalni, 14. - 16. december 2005
f) Prevzemite nadzor s pomočjo MS Project Serverja, 16. december 2005
g) Internet osnove, 19. december 2005
h) Visio, 19.- 20. december 2005
i) Osnove Windows, 19. - 20. december 2005
j) Excel začetni, 19. - 21. december
k) Excel - nadaljevalni, 21. - 23. december 2005
l) Zaščitite zaupne informacije v podjetju s pomočjo Information Rights Management (IRM), 23. december 2005
m) Word - začetni, 3. - 5. januar 2006
n) Visual Basic for Applications za Excel, 9. - 11. januar 2006
o) Analize podatkov v Excelu, 16. januar 2006
p) Visual Basic for Applications za Access, 18. - 20. januar 2006
2) Corel
i) Corel Draw + Photo Paint - začetni, 4. - 6. januar 2006
3) Open Office.org:
a) Writer - začetni, 14. - 16. december 2005
b) Writer - nadaljevalni, 21. - 23. december 2005
c) Calc - začetni, 27. - 29. december 2005
d) Calc - nadaljevalni, Calc - nadaljevalni, 30.1. - 1.2. 2006
4) Oblikovanje spletnih strani:
a) FrontPage in HTML, 14. - 15. december 2005
b) JavaScript in CSS , 22. - 23. december 2005
KOMUNIKACIJE:
1) Omrežja:
a) Usmerjevalna stikala (L3 Routers), 12. - 15. december 2005
b) Omrežja in protokoli, 16. - 21. januar 2006
c) TCP/IP upravljanje, 23. - 25. januar 2006
OPERACIJSKI SISTEMI
1) Open VMS:
a) OpenVMS System Management I, 19. - 21. december 2005
b) OpenVMS operater, 3. - 5. januar 2006
c) OpenVMS System Management II, 24. - 26. oktober 2005
2) TRU 64 Unix:
a) TRU 64 Unix osnove, 9. - 11. januar 2006
b) TRU 64 Unix administracija, 16.- 20. januar 2006
3) Linux:
a) Linux administracija, 19. - 23. december 2005
RAZVOJ APLIKACIJ
1) Programski jeziki:
a) J2EE - Java na strežniku, 19.- 23. december 2005
b) C in C++, 16. - 20. januar 2006
VARNOST
1) Delavnice:
a) Kriptografija in podpora v .NET Framework, 27. december 2005
b) Varnost v ASP.NET aplikacijah, 9. januar 2006
c) MS Share Point Services in Share Point Portal Server (pregled), 16. januar 2006
d) Varnost strežnikov in prenosnikov, 23. januar 2006
CPLS
1) Microsoft Learning Product / Infrastruktura:
a) Nadzor nad popravki s pomočjo Windows Server Update Services (WSUS), 7. december 2005
b) Windows 2003 server delavnica (AD & omrežje), 8. - 9. december 2005
c) #2276: Implementing a Microsoft Windows Server 2003 Network Infrastructure: Network Hosts, 12. - 13. december 2005
d) #2400: Programming with the Microsoft.NET Framework (Microsoft Visual Basic.NET), 12. - 16. december 2005
e) #2277: Implementing, Managing, and Maintaining a Microsoft Windows Server 2003 Network Infrastructure: Network Services, 12. - 16. december 2005
f) #2821: Designing and Managing a Windows Public Key Infrastructure, 19. - 22. december 2005
g) #2273: Managing and Maintaining a Microsoft Windows Server 2003 Environment, 19. - 23. december 2005
h) #2810: Fundamentals of Network Security, 20. - 23. december 2005
i) Boj z vohunsko programsko opremo, 6. januar 2006
j) #2072: Administering a Microsoft SQL Server 2000 Database, 9. - 13. januar 2006
k) #2279: Planning, Implementing, and Maintaining a Microsoft Windows Server 2003 Active Directory Infrastructure, 17. - 21. oktober 2005 in 16. - 20. januar 2006
l) #2285 Installing, Administering, and Configuring Microsoft® Windows® XP Professional, 23. - 24. januar 2006
m) #2282: Designing a Microsoft Windows Server 2003 Active Directory and Network Infrastructure, 23. - 27. januar 2006
n) #2278: Planning and Maintaining a Microsoft Windows Server 2003 Network Infrastructure, 23. - 27. januar 2006
o) #2830: Designing Security for Microsoft Networks, 30.1. - 1.2. 2006
p) #2272: Implementing and Supporting Microsoft Windows XP Professional, 30.1. - 3.2. 2006
2) Microsoft Learning Product / Razvijalski tečaji:
a) #2015: Enabling Business Processes using XML, Smart Documents, and Smart Client Solutions within the Microsoft Office System, 12. december 2005
b) #2350: Developing and Deploying Secure Microsoft .NET Framework Applications, 12. - 14. december 2005
c) #3201: Developing Microsoft ASP.NET 2.0 Web Applications, 12. - 14. december 2005
d) #2124: Programming with C#, 12. - 16. december 2005
e) #2609: Introduction to C# Programming with Microsoft .NET, 12. - 16. december 2005
f) #2016: Bringing Data into Desktop Programs using the Microsoft Office 2003 Editions Research and Reference Technologies, 13. december 2005
g) #2300: Developing Security-Enhanced Web Applications, 14. - 16. december 2005
h) #2500: Introduction to XML and the Microsoft .NET Platform, 15. - 16. december 2005
i) #2389: Programming with ADO.NET, 19. - 21. december 2005
j) #2073: Programming a Microsoft SQL Server 2000 Database, 19. - 23. december 2005
k) #2559: Introduction to Visual Basic .NET Programming with Microsoft .NET, 19. - 23. december 2005
l) #2667: Introduction to Programming, 19. - 23. december 2005
m) #2052: Using Microsoft Visual Studio Tools for the Microsoft Office System, 23. december 2005
n) Šola programiranja za VB. Net, 3. - 13.1. 2006 in 23.1. - 7.2. 2006
o) #2524: Developing XML Web Services Using Microsoft ASP.NET, 4. - 6. januar 2005
p) #2565: Developing Microsoft .NET Applications for Windows (Visual Basic .NET), 9. - 13. januar 2006
r) #2806: Microsoft Security Guidance Training for Developers, 16. januar 2006
s) #2310: Developing Microsoft ASP.NET Web Applications Using Visual Studio .NET, 16. - 20. januar 2006
t) #2571: Application Upgrade and Interoperability Using Visual Studio .NET, 17. - 18. januar 2006
u) #2074: Designing and Implementing OLAP Solutions Using Microsoft SQL Server 2000, 23. - 27. januar 2006
v) #2311: Advanced Web Application Development using Microsoft ASP.NET, 25. - 27. januar 2006
XML Academy:
a) TRA584-14e: Application Programming with DOM & SAX, 8. december 2005
b) TRA581-13e: Introduction to XML, 15. - 16. december 2005
c) TRA583-14e: Presentation of XML Documents Using Style Sheets, 22. - 23. december 2005
d) TRA593-12e: XML Schema Development, 19. - 20. januar 2006
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NAJBOLJŠA IZBIRA ZA UČENJE TUJIH JEZIKOV
"Veseli december na CTJ"
Srednješolci pozor! Na CTJ začenjamo s pripravami na maturo iz angleškega jezika. Pohitite!
Pravkar se pričenja tudi priprava na DELE-mednarodni izpit iz španskega jezika.
Še vedno pa se nam lahko pridužite na kratkih tečajih konverzacije.
Več informacij: info@edupool.si
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| :: novice :: |
|
|
|
|
Milijon brezplačnih izobraževanj: Zaradi slabe pismenosti ter nepoznavanja osnov slovnice in matematike, s katero naj bi imelo probleme kar 5,2 milijona Britancev, starih med 16 in 65 let, je ministrstvo za šolstvo Velike Britanije leta 2001 pričelo z brezplačnim programom ...:: več ::
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Diplomantov preveč a hkrati premalo: Na Kitajskem bo v prihodnjem letu diplomiralo 4,1 mio študentov, kar je po mnenju gospodarstva občutno premalo za potrebe podjetij. Ob tem podatku nastopi zanimiv paradoks, da je kar 27% letošnjih diplomantov še vedno brez zaposlitve. Strokovnjaki za izobraževanje ...:: več ::
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Edupool - izobraževanja iz področja osebnostnega razvoja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Irski demografski problemi - in rešitve: Tako kot številne razvite države s starajočim se prebivalstvom, se tudi Irska srečuje s problemom, kako že na srednji rok poskrbeti za upokojence, katerih delež v prebivalstvu strmo narašča. Pred petimi leti sprejeta reforma se danes kaže za neprimerno, saj naj bi delež BNP, namenjen državnim pokojninam, ki danes predstavlja ...:: več ::
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Narobe svet: Zadnje raziskave v Indiji so pokazale, da je med izobraženimi Indijci več nezaposlenih kot med neizobraženimi. Še več, višja ko je izobrazba, višji je delež nezaposlenih. Na 1.000 oseb je med posamezniki, ki imajo fakultetno izobrazbo, kar 207 nezaposlenih ...:: več ::
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Karte pravice: Azijska fundacija iz San Francisca se je v sodelovanju s kitajskimi oblastmi domislila inovativnega, enostavnega in učinkovitega načina, kako kitajske delavce ozavestiti o delavskih pravicah, ki jim pripadajo, tudi po kitajski zakonih. Številni delavci v kitajskih ...:: več ::
|
|
|
|
|
|
|
| :: aktualna izobraževanja :: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Prijavite se na brezplačni spletni mesečnik
:: ZNANJE :: |
|
|
|
|
| |
|
|
|
|