Lahko bi rekli, da kadar pomislimo na podjetje in bolezni, prevladuje mnenje, da so med tistimi, ki jih bolezen največkrat prizadane, delavci, ki ne zasedajo hierarhično visokega položaja. Trditev bi se verjetno nanašala na bolezni in poškodbe, ki so nastale pri delu, medtem ko bolezni psihosomatskega izvora lahko povežemo z managerji. Drugo ime za stres je namreč managerska bolezen. Sami managerji so v večini mnenja, da ne morejo zboleti in v to so tako prepričani, da ne opazijo oziroma si nočejo priznati, kadar so bolni.

Stres na delovnem mestu se pojavi, ko zahteve delovnega mesta presežejo naše sposobnosti in posledice se kažejo kot utrujenost, nespečnost, razdražljivost, srčne bolezni, oslabljen imunski sistem in če ne ukrepamo, so posledice lahko še hujše, saj kot menijo strokovnjaki, sam stres še ni bolezen, v to lahko prerase, saj se ga velikokrat ne zavemo. V Sloveniji se v večjem obsegu pojavlja v zadnjem destletju.

Stres lahko povzročijo slabi medsebojni odnosi v službi, med prijatelji, doma,... Vedno bolj se povezujejo vse sfere našega življenja in tako skoraj ne znamo več ločiti delovnega in prostega časa. V službo nosimo osebne probleme in obratno, službene domov. V to nas je vpeljal tudi trend globalizacije in mediji, saj smo dosegljivi skoraj vedno in povsod (internet, mobilni telefon,...), stroški tovrstne bolezni pa v ZDA letno znašajo 300 miljard dolarjev.

Managerske bolezni se pojavijo tudi na dopustu in med prazniki, ko bi čas lahko izkoristili, da bi se spočili in nabrali novo energijo. Žal pa je ponavadi tako, da večina managerjev tudi takrat misli na procese v podjetju in se obremenjuje z vprašanjem kaj se dogaja v podjetju med njegovo odsotnostjo, ali vse poteka kot bi moralo, so kakšne težave,... Tako se na delovnem mestu pojavijo še preden se izteče dopust.

Prav managerji večino svojega časa preživijo na delovnem mestu, kar vpliva na nepravilno prehrano in pomanjkanje telesne aktivnosti. Manuela Pendl Žalek, avtorica knjige Aktivno življenje - zdravo življenje, pravi, da je med drugim namenjena tudi managerjem, podjetnikom in vodilnim v podjetjih, ki jih ogrožajo stresne (menedžerske) bolezni, saj za telesno aktivnost lahko poskrbimo kjerkoli, tudi pri vsakodnevnih obveznostih.

Uveljavljajti so se začeli managerski zdravstveni (razširjeni preventivni) pregledi. Tudi v Sloveniji izvajajo omenjene preglede in obsegajo prek 10 preiskav, ki trajajo približno 5 ur. Cena osnovnega paketa se giblje med 160.000,00 sit in 200.000,00 sit. Posameznemu pacientu (managerju) se posvetijo in si vzamejo čas, skupaj pregledajo izvide, svetujejo, odgovorijo na vprašanja in izvajajo še podrobnejše raziskave. Velja, da je poslovni uspeh odvisen od zdravja posameznika.

Prav posebno so za managerje, prilagojeni tudi programi v toplicah in izletniških krajih, za zdravljenje stresnih bolezni. Taki primeri v Sloveniji so npr.: Terme Ptuj, Jezersko,...

Stres je torej bolezen, ki jo v največji meri pripisujejo managerjem, zadnje čase pa ji ne morejo ubežati niti drugi zaposleni. Zaposlene na drugih delovnih mestih lahko doživijo stres, ker se bojijo za svoje delovno mesto, so nezadovoljni z delom, plačo, šefom, sodelavci,... Stres na delovnem mestu je po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, druga najpogosjetjša težava in doleti lahko vsakega zaposlenega, ne ozirajoč se na panogo, delovno mesto, velikost podjetja,... Kako stres obvladamo, se z njom soočimo oziroma se ga ubranimo, pa si lahko preberete v naslednji številki.

Viri:
- www.rotis.si/aktivno.html
- www.cardial.net/menedzerski.html
- http://med.over.net/za_bolnike/zdravo_zivljenje/clanki/izleti/izletnisko_srce.php
- www.podjetnik.si/default.asp?KatID=393&ClanekID=1687
- www.pomurske-lekarne.si/clanek_page.cfm?clanekID=301
- www.ptuj-tourism.si/prosti_cas/plavanje.php
- www.slo-tech.com/script/news/izpisikomentar.php?nID=12592
- www.mariborcan.com/html/m89/M89-zdravje.htm
- /www.hairco.co.uk/PAGES/HEALTH.HTM
- http://agency.osha.eu.int

Na pragu 21. stoletja, kljub napredku v tehnologiji in razvoju organizacijskih ved, bolj kompleksna vloga managerjev in potreba po posedovanju najrazličnejših znanj, rezultira v povečanju stresa v delovnem okolju. Tako managerji, kot tudi ostali delavci v podjetjih ga občutijo in se z njim na tak ali drugačen način soočajo. Vedno hitrejši tempo zahteva od posameznika popolno predanost tistemu, kar dela, in pušča vedno manj prostega časa za ostale, obslužbene obveznosti. Lahko bi celo rekli, da je izjava o tem, da od bodočega zaposlenega pričakujejo več kot le osem ur predanosti v delovnem okolju, že postala stalnica razgovorov s kandidati za višje položaje v podjetjih.

Podaljšan delovnik, večja količina informacij, pomanjkanje povratnih informacij, roki oddaj izdelkov, plačilo po učinku in podobno povečujejo stres. Ta ima za posledico lahko povečano število napak, naraščanje števila problemov brez predlogov rešitev, zmanjševanje nivoja tolerance zaposlenih in nenazadnje njihovega zadovoljstva na delovnem mestu. Zmanjševanje faktorjev, ki povzročajo stres, je tudi prvi korak na poti k zdravju, doseganju ciljev in delovanju v smeri reševanja problemov.

Ljudje se na različne načine soočamo s stresom. Nekaterim pomaga kofein, tobak ali alkohol, drugi se na vse mogoče načine izogibajo stresnim situacijam, spet tretji svojo sprostitev najdejo v športu. Te lahko opravljajo v krogu svoje družine ali prijateljev neredko pa so športne aktivnosti tudi del poslovnega družabnega življenja, za katerega vemo, kako zelo pomemben je pri uspešnosti poslovanja. Tudi pri upravljanju internih komunikacij v podjetjih športna društva niso več redkost. Bistvo sodobnega razumevanja družbenega poslanstva podjetja in poslovne uspešnosti je v tem, da je v današnjih pogojih gospodarjenja lahko na daljši rok uspešno le podjetje, ki s svojim poslovanjem poleg interesov lastnikov v ustrezni meri hkrati zadovoljuje tudi interese zaposlenih. Zaradi povečanega pomena človeškega kapitala za konkurenčnost podjetij, so lahko zares uspešna le še tista, ki znajo maksimalno zadovoljiti tudi interese svojih zaposlenih in prek tega angažirati celoten njihov ustvarjalni potencial za dosego poslovnih ciljev. Različna prizadevanja podjetij za povečevanje zadovoljstva in zdravja zaposlenih tudi v smeri podpiranja športnih aktivnosti, so v današnjih časih zelo pomembno poslovno vprašanje.

	Mag. Bine Kordež, predsednik uprave in generalni direktor, Merkur: "Zame osebno je fizična kondicija izjemno pomembna. Poslovni svet zahteva od telesa veliko naporov, ki jih lahko zmoreš le z dobro telesno pripravljenostjo. Zato si poleti dva- do trikrat tedensko vzamem čas za kolesarjenje. Še več, za svoj cilj sem si izbral prekolesariti celotno Slovenijo, saj mi poleg telesne vadbe kolesarjenje predstavlja tudi prijeten način odkrivanja naše čudovite dežele. Kadar za kolo zmanjka časa, pa ga nadomesti hoja v hribe. V bližini mojega doma je Talež, ki zahteva eno uro hoje. Ti izleti so prijetni, zato sem v letu 2004 Talež obiskal že 150-krat." Mag. Bine Kordež

"Družba Merkur vestno skrbi tudi za športne aktivnosti zaposlenih. Imamo namreč športno društvo, ki je zelo aktivno pri navduševanju zaposlenih za šport na več področjih. Zelo močna je kolesarska sekcija, pa tenis, badminton, fitnes, aerobika itd. Športno društvo omogoča članom nakup občutno cenejših vstopnic za vadbo v fitnes centrih in najem igrišč, " je dodal Rok Istenič, Merkurjev predstavnik za odnose z javnostmi.

"Naši zaposleni živijo zdravo, dinamično in razgibano življenje. Na Si.mobilu deluje Skupina za šport, ki je spontan rezultat želje zaposlenih po športnih dejavnostih. Že nekaj let podpiramo slovenski nogomet, ki je najbolj priljubljen tudi med našimi zaposlenimi. Poleg tega spodbujamo še planinarjenje in športno plezanje v dvoranah, kolesarjenje, košarko, fitnes vadbo, tenis in badminton, smučanje... Si.mobil je tudi stalni udeleženec mednarodne regate, ki jo organizira skupina mobilkom austria; naši zaposleni se z nje vsako leto vrnejo z odličnim rezultatom," pa je povedal Jure Bohinc, Si.mobilov predstavnik za odnose z javnostmi.

Pogosto smo priče razmišljanjem o pomanjkanju prostega časa pri menedžerjih oziroma o tesni vpetosti njihovih delovnih nalog z njihovim načinom preživljanja prostega časa. Ob tovrstnih razpravah lahko kaj hitro zapademo pod vpliv mnenja, da je menedžerjevo preživljanje prostega časa v funkciji delovnih nalog. Ker je opravljanje menedžerske funkcije razumljeno kot način življenja, se temu primerno interpretira tudi vloga prostega časa. Vendar je potrebno ob tovrstnih razmišljanjih o prostem času opozoriti na hrbtno plat. Na mesto, da bi se v članku spraševali, kako menedžerska funkcija vpliva na preživljanje prostega časa, si bomo postavili vprašanje, kako način preživljanja prostega časa vpliva na opravljanje menedžerske funkcije in blagostanje posameznika.V skladu s tem vprašanjem, se ne bomo naslonili na t. i. feministične in kulturološke študije, ki so se prvenstveno ukvarjale s povezavo med načinom preživljanja prostega časa in umestitvijo posameznika v družbeni sistem, ampak bomo uporabili kot osnovo Kellyjevo eksistencialno socialno dialektično paradigmo. Kelly razume prosti čas kot pogoj za kakovost bivanja in zdravja. Glede na ugotovitve zdravnikov, da je opravljanje menedžerske funkcije eno izmed bolj stresnih in psihično napornih, je iskanje korelacije med menedžersko funkcijo in kvaliteto bivanja menedžerja še kako pomembno.
Kelly je v knjigi "Svoboda bivanja: Nova sociologija prostega časa" opredelil prosti čas kot izkustveni proces, za katerega je značilna relativna svoboda. Svoboda je v tem primeru opredeljena psihološki občutek, ko posameznik ne zazna nobenih omejitev, ali pa kot sestavni del življenjskih razmer, za katere je značilna odsotnost strukturnih in socialnoekonomskih omejitev. "Prosti čas kot izkustven proces vključuje eksistencialno smiselne odločitve, ki v daljšem časovnem obdobju vodijo do osebnega razvoja. V kompleksnem zaporedju različnih vlog v življenju posameznika omogoča prosti čas vzpostavitev ravnotežja ob morebitni konfliktnosti ali radikalnih diskontinuitetah. To pa je možno, le če je prosti čas enakovreden preostalim področjem življenja in če lahko posamezniki prosti čas tudi odkrivajo" (Kelly 1987, str. 78).
V sferi menedžerjev, pri katerih izrazito prevladuje delovna etika in katerih življenje obvladujejo mehanizmi trga, pa sta delo in prosti čas v negativni korelaciji. V takšnih primerih, ugotavlja Hunnicut (1988), nastanejo problemi z usklajevanjem dela, družinskega življenja in prostega časa. Slednje se pogosto odraža tako, da nimajo menedžerji časa zase, za družino in konjičke, kar pogosto vodi do povečanja možnosti za destabilacijo njihove osebnosti, do nesposobni za življenje izven sfere dela, rigidnosti in strahu pred nestrukturiranjem njihovega delovnega in prostega časa. Njihova osnovna preokupacija je pomanjkanje časa, bojijo se zapravljati čas s prostočanimi dejavnostmi in se niso sposobni posvetiti prostočanim dejavnostim in družinskemu življenju (Machlowitz, 1980). Posledice takšnega življenja so pogosto povečana nagnjenost k stresu, anksioznost in občutek krivde pred zapravljanjem časa.
Z opisom posledic pa smo se dotaknili enega ključnih problemov menedžerjev, stresom. Za razumevanje poklicne vitalnosti menedžerjev je izredno pomembno razmerje med stresom in prostim časom. Za menedžerja ni dovolj le, da v svojem vsakdanjiku najde nekaj trenutkov tudi za prosti čas, ampak je izjemnega pomena oblika preživljanja prostega časa. Ni vseeno ali menedžer preživlja prosti čas aktivno ali pasivno.

	Slika: Razmerje med načinom preživljanja prostega časa, stresom in bolezenskimi simptomi - vir: Iso-Ahola (1994).

"Aktivni življenjski slog v prostem času je povezan z večjim psihičnim blagostanjem, samospoštovanjem, pozitivnim mnenjem o sebi, več socialnimi interakcijami, zadovoljstvom z življenjem in srečo" (Iso-Ahola, 1994). Tako vidimo, da aktivni življenjski slog v prostem času zavaruje pred fizičnimi in psihičnimi boleznimi. Sočasno pa se z aktivacijo kognitivnih, fizičnih in socialnih veščin pri prostočasnih dejavnostih veča intrinzična motivacija za poklicne dejavnosti. Tega pa ne moremo trditi za pasiven življenjski slog. Primerjava med pasivnim in aktivnim načinom preživljanja prostega časa nas vodi do ugotovitve, da je pasivno preživet prosti čas simptomatičen za način obvladovanja stresa, ki je usmerjen na emocionalno odzivanje, aktivno preživljanje prostega časa pa je značilno za način obvladovanja, ki je usmerjeno k reševanju probleme. Vendar ni problem pasivnega preživljanja prostega časa povezan zgolj z napačnim obvladovanjem stresa, ampak je pri njem moč zaznati večjo nagnjenost k eskapizmu. Le ta pogosto vodi do dolgočasja, ki se sprevrže v apatijo in kasneje lahko celo v depresijo.

Pričujočo razpravo o povezavi med prostim časom in menedžersko funkcijo lahko zaključimo z mislijo, da je pri menedžerjih, ki v osnovi visoko cenijo delovno etiko in se pogosto niso sposobni "prostočasiti", še kako pomembno aktivno preživljanje prostega časa. Ne samo, da bodo na ta način lažje obvladovali delovne naloge, ampak si bodo z aktivnim sodelovanjem v prostočasnih aktivnostih izboljšali fizično, mentalno in socialno zdravje.

Literatura:
Hunnicut, B. (1988). Work without end: Abondoning of shorters hours for the right to work. Philadelphia: Temple University Press.
Iso-Ahola, S. (1994). Leisure and mental health. Park City: UT.
Kelly, K. (1987). Freedom to be: A new sociology of leisure. New York: Macmillan.
Machlowitz, (1980). Workaholocs. New York: New American Library.

Stres je v sodobnem času zelo dobro poznan vsem nam, še posebej pa se z njim soočajo menedžerji, ki se pogosto znajdejo pred velikimi pritiski zaradi delovnih obremenitev. Sicer so stres poznali tudi naši predniki v davni preteklosti, vendar je bil pomene stresa takrat nasproten, njegove učinke so ocenjevali za koristne. Kajti naši predniki niso posedali v pisarnah, temveč so bili v naravi, pogosto izpostavljeni nevarnim živalim ali drugim nasprotnim plemenom. In stres jim je omogočal bolj učinkovit boj s sovražnikom ali celo preživetje pri boju z divjimi živalmi. K temu so pripomogli simptomi stresa, ki so delovali spodbudno, saj stres spremljajo simptomi, ki povzročijo tudi večji pretok krvi v možgane, kar jim omogoči boljše delovanje v kritičnih trenutkih. A časi so se spremenili...

Do danes se je zgodilo kup sprememb, ki so prinesle nove oblike dela. Priča smo predvsem prehodu fizičnih delavcev v pretežno umske. In pristop k umskim delavcem je drugačen, saj njegovo delovno orodje niso več mišice, temveč njegovi možgani. Prav tako morajo imeti menedžerji sposobne možgane, obvladati pa morajo tudi številne druge veščine. Pri tem pa postaja pomembno tudi notranje občutenje menedžerjev in njihova sposobnost hitrega odzivanja na okoliščine oziroma spremembe. In ker spremembe s seboj prinašajo tudi negotovosti, se človek do njih pogosto odzove z odporom. In v primerih kronične napetosti in preobremenitve se človek sooči s stresom. Da bi se lahko spopadli s spremembami pa je to ravno narobe, saj je za uspeh potrebna ustvarjalnost. Le-to pa dobimo, če smo sproščeni, spočiti in tudi v dobri telesni pripravljenosti.

Zato morajo sodobni menedžerji v svoje življenje vpeljati tudi metode sproščanja. In december je že sam po sebi idealen mesec za sproščanje na bolj ali manj divjih prednovoletnih zabavah, kjer si damo duška, neobremenjeno kramljamo s prijatelji in pozabimo na obremenitve in težave. Vsekakor druženje in zabave, ki so značilne za vse sodobne menedžerje v vseh kulturah, so ena od oblik koristnega antistresnega sproščanja, nikakor pa niso edina oblika.

V zahodnih civilizacijah je med menedžerji zelo priljubljena oblika sproščanja šport. Danes so na voljo različne oblike športa, ki jih lahko prakticiramo tudi pozimi, saj so v ta namen zgradili prave rekreacijske komplekse, ki ponujajo od fitnesa, tenisa, spinninga, aerobike, do plavanja v bazenih in podobno. Šport je vedno koristen, saj nam poleg sproščanja omogoča še krepitev srčnožilnega in dihalnega sistema, zmanjševanje telesne teže in pridobivanje mišične moči.

Za sprostitev pa menedžerji lahko veliko naredijo tudi sami, tako da poskusijo umiriti dihanje in bitje srca ter odmisliti težave in načrte. Mentalni trening, ki je zelo domač azijskim kulturam, pa je uporaben za vsakega menedžerja. Deluje po principu enakomernega dihanja in sproščanja mišic z osredotočanjem na posamezne dele telesa od glave navzdol. Bolj znana pa je metoda avtogenega treninga, ki prav tako temelji na umirjenem dihanju in ponavljanju kratkih sugestivnih stavkov. Ko je človek sproščen, je bolj dovzeten za sugestije, ki delujejo skoraj kot hipnoza in lahko v človeku prebudijo skrite zaloge moči. Še posebej če upoštevamo, da v vsakdanjem življenju uporabljamo le 70 odstotkov naših moči. Ostalih 30 odstotkov pa so skrite zaloge, ki se zbudijo v nujnih primerih. Vendar je pri tovrstnih sproščanjih zelo pomembno ponavljanje vadbe.

Za sproščanje pa sta še najbolj učinkoviti joga in transcendentalna meditacija. Omenjeni tehniki, ki sta sicer bolj značilni za vzhodne kulture, v zadnjem času vse bolj prodirata tudi proti zahodu in sta zelo koristni sprostitveni tehniki, ki pa se ju je treba prej naučiti. Joga je namreč trening ravnotežja in moči, ki omogoči boljši nadzor nad telesom. Tudi pri jogi je poudarek na enakomernem dihanju in gibljivosti. Zato bi se joge ali avtogenega treninga morali naučiti ravno tisti menedžerji, ki nimajo časa in volje za športno rekreacijo, da bi lahko kar na na delovnem mestu izvedli nekaj dihalnih vaj za sproščanje.

Menedžerji pa se lahko s stresom uspešno spopadajo tudi z uravnoteženim prehranjevanjem, ki vsebuje veliko žitaric, oreščkov, sadja in zelenjave ter čim manj kave in alkoholnih pijač. Pomembna je tudi zadostna količina spanja, ki je tudi za starejše menedžerje priporočljivo, da spijo vsaj sedem ur na dan. Za sprostitev možganov in njihovo razbremenitev od skrbi včasih pomaga tudi sprehod. Sicer pa v modo vse bolj prihajajo tudi najrazličnejši wellness centri, ki ponujajo različne vrste masaž, savne in podobne užitke. Zveni prijetno in preprosto, le čas si je treba vzeti!