Pri iskanju, izbiranju in nato zaposlovanju posameznikov me je vedno (in me še) precej motil razkorak med teorijo ter izjavami podjetij oz. kadrovikov in njihovo prakso - še posebej v Sloveniji, glede na to, da najbolje poznam naše, domače loge.
Teorija torej, ter vzporedno z njo izjave podjetij, so polne misli in besed o pomembnosti zaposlenih, ki naj bi v sodobnem svetu tvorili temelj konkurenčne prednosti podjetja. Človeški kapital naj bi bil najpomembnejše "osnovno sredstvo" vsakega podjetja. Za zaposlene je potem potrebno skrbeti, jih izobraževati, paziti, da ne odidejo. Vse našteto seveda velja za dobre zaposlene - ali vsaj nadpovprečne in morebiti celo povprečne.

Je že res, da so zaposleni za podjetje izredno pomembni. Lahko je tudi res, da so nekateri posamezniki celo neprecenljivi. Vendar je praksa slovenskih podjetij daleč od upoštevanja omenjenih spoznanj. Seveda imamo nekaj primerov, ko se podjetja skoraj tepejo za določene zaposlene, vendar tu ne gre za prepoznavo dobrih delavcev in nato konkuriranje podjetij za njihov čas in sposobnosti. Tu gre predvsem za deficitarne poklice oz. posameznike s tistimi znanji, po katerih povpraševanje presega ponudbo. V mislih imam predvsem računalničarje/informatike ter recimo elektro tehnike, elektroinženirje oz. električarje. Povpraševanje po teh poklicih je torej zgolj strokovno opredeljeno in vsakdo s končano fakulteto računalništva, informatike, elektrotehnike (in še recimo strojno fakulteto) si lahko obeta povečane pozornosti podjetij za njihove usluge.

Vendar zgoraj opisano stanje ne temelji na spoznanju zaposlenih kot pomembnega dejavnika obstoja in uspešnosti podjetij, temveč je posledica pomanjkanja strokovnih znanj samih po sebi. Pravo priznanje pomembnosti zaposlenih bi bila demonstracija aktivnega iskanja primernih kadrov v podjetjih. Tako pa je danes najbolj aktivna oblika iskanja potencialnih zaposlenih v veliki večini primerov zgolj udeležba podjetij na zaposlitvenih sejmih, kot so razne študentske arene ipd.
Glede na to, da v Sloveniji obstaja kar nekaj baz podatkov posameznikov, ki vsebujejo precej natančne in podrobne opise njihovih znanj, sposobnosti in izkušenj, me izredno zanima, koliko kadrovikov v slovenskih podjetjih, ko recimo dobijo naročilo, da potrebujejo novega zaposlenega v prodaji (seveda z natančno specifikacijo potrebnih lastnosti, znanj, sposobnosti in izkušenj, potrebnih za razpisano delovno mesto), razišče omenjene baze? Mislim si, da je takih bolj malo. Lažje je dati oglas v časopis ali na internet in počakati, da potencialni iskalci zaposlitve poiščejo tebe. Tudi prav!? Dejstvo je, da v kolikor bi kadroviki kontaktirali vsakega potencialnega zaposlenega, bi bil odziv verjetno zelo nizek, saj jih je veliko, ki imajo svoje življenjepise v raznoraznih bazah in so trenutno zadovoljno zaposleni nekje drugje. In zakaj bi jih vznemirjali?! No ja --- seveda jih je potrebno vznemirjati! Prvič, ker jim s tem pokažete, da se zanimate zanje. In drugič, če jih ne kontaktirate, potem pridete samo do tistih, ki so trenutno na voljo. Koliko izredno primernih kandidatov za prosto delovno mesto v vašem podjetju tako izpustite iz rok. Je že res, da so zaposleni drugje, lahko so celo zadovoljni, vendar se bodo na primerno ponudbo skoraj zagotovo odzvali.

V zgoraj opisanem primeru gre seveda za headhunting. Ki obstaja tudi v Sloveniji, vendar verjetno zgolj v primerih iskanja kandidatov za najvišja delovna mesta. V tujini je (menda) drugače.

No, današnji uvodnik je razmišljanje skromnega urednika o problematiki, ki bi znala koga pripraviti k razmišljanju (če seveda ne sedi v preudobnem fotelju). Seveda je mišljen kot kritika, vendar dobronamerna. Naj pa zaključim z odprtjem še ene, sorodne in morebiti bolj pereče teme - koliko pa v kadrovskih agencijah, ki vzdržujejo(?) baze potencialnih in dejanskih iskalcev zaposlitve, ob prejemu naročila za iskanje primernega kandidata, preletijo svoje baze in v njih izberejo morebitne potencialne kandidate, preden gredo v (drago) oglaševanje prostih delovnih mest svojih naročnikov? Koliko med vami so jih že samoiniciativno poklicali iz kadrovske agencije, kjer imate svoj življenjepis? Seveda niste vsi neprimerni; torej?!

Edupool - izobraževanja iz področja jezikov

Letošnji jubilejni Tednen vseživljenjskega učenja (TVU), ki se je pred dnevi iztekel¹, je že deseto leto zapored ponudil priložnosti za srečanja vseh, ki smo predani učenju. V tem času je odprlo svoja vrata slovenski javnosti na stotine prirediteljev - ustanov, organizacij, društev, skupin in posameznikov. S številnimi dogodki so prikazali različne oblike in možnosti učenja, namenjenega vsem ljudem; predstavili so zamisel o vseživljenjskosti in nenehnem pretoku učenja, obenem pa počastiti ustvarjalnost ljudi vseh generacij.

Za uvod v Teden vseživljenjskega učenja je priredil Andragoški center Slovenije - zdaj že tradicionalno - osrednjo slovesnost s podelitvijo priznanj za izjemne dosežke pri bogatitvi lastnega znanja ter za strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Desetletnico Tedna vseživljenjskega učenja smo želeli obeležiti bolj slavnostno, zato smo za letošnjo prireditev izbrali imenitnejšo in prostornejšo dvorano, ki so nam jo sponzorsko dali na voljo v Hotelu Mons. V petek, 14. oktobra 2005, se nas je v Plečnikovi dvorani zbralo več kot dvesto prijateljev festivala učenja, dobitnikov priznanj in njihovih predlagateljev ter drugih gostov iz Slovenije in tujine. Med slednjimi smo bili še posebej veseli veleposlanika Kraljevine Danske, gospoda Larsa M?llerja, tujih udeležencev 9. andragoškega kolokvija, ki so se udeležili slovesnosti, med njimi dr. Ramona Fletcha (Španija), prof. dr. Petra Jarvisa in dr. Nicka Waltersa (oba iz Anglije) ter dr. Ruuda Veldhuisa (Nizozemska), pa tudi skupine gostov iz Jugovzhodne Evrope - 26 učiteljev zgodovine iz osmih držav, ki so se po prireditvah v Ljubljani udeležili tudi mednarodnega simpozija v Mariboru.

Vse zbrane je nagovorila gostiteljica, direktorica Andragoškega centra Slovenije, dr. Vida A. Mohorčič Špolar; gospod Gorazd Jenko pa jih je pozdravil v imenu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter s simboličnim razrezom torte odprl letošnji deseti Teden vseživljenjskega učenja.

S festivalom učenja si že desetletje prizadevamo ozaveščati javnost o pomenu in navzočnosti učenja v vseh življenjskih obdobjih in vseh vlogah, ki jih človek ima - ne le kot zaposleni ali iskalec zaposlitve, marveč tudi kot posameznik, ki si prizadeva za osebni razvoj in za ustvarjalno sobivanje v družini in v ožjih oblikah skupnosti. O tem in o svojem pogledu na najširši domet vseživljenjskega učenja je spregovoril gospod Boris Bregant, župan občine Jesenice.

Tudi letošnje odprtje so popestrile video-predstavitve trinajstih uspešnih učencev ter predanih in domiselnih učiteljev, mentorjev, društev in podjetij - dobitnikov priznanj Andragoškega centra Slovenije za leto 2005. Priznanja in knjižna darila sta izročila dr. Vida A. Mohorčič Špolar in dr. Stane Vlaj, predsednica in podpredsednik komisije za podeljevanje priznanj Andragoškega centra Slovenije. V video-portretih dobitnikov priznanj² se zrcalijo trud in prizadevanje za izboljšanje kakovosti osebnega življenja ter življenjskega utripa v domačem in širšem socialnem okolju. Marsikoga je pretreslo pričevanje o osebnem pogumu in nesebičnem delovanju ter neizmernem duhovnem bogastvu nagrajenih posameznikov in skupin.

K radostni in slovesni uglašenosti prireditve sta tokrat prispevali dve skupini, ki sta tudi sami lahko za zgled nenehne bogatitve lastnega znanja, saj že vrsto let neutrudno iščeta in zbirata ljudske motive, preučujeta njihov izvor in jih izvajata. Pevsko skupino Bistrške škuorke sestavlja šest deklet (Mojca Klanšček, Jride Mršnik, Kristina Boštjančič, Andreja Martinčič, Tanja Jenko in Nastja Zirnstein), ki so svojo skupno pot začrtale pred dobrim desetletjem. Ime je vzeto iz starega ljudskega običaja, povezanega s 'škorci' oziroma 'okrajki'. To so bili odrezki hloda, ki niso imeli posebne vrednosti (uporabljali so jih za kurjavo), dekleta pa želijo izraz ohraniti kot dragocen košček v mozaiku jezikovne kulture, kot narečni izraz, povezan z obrtjo na bistriškem - pilarstvom. Bistrške škuorke pojejo triglasno, nekatere pesmi tudi štiriglasno, pomembno pa je to, da ne pojejo po notah, ampak na podlagi ustnega izročila, neposredno napaberkovanega pri najstarejših prebivalcih.

Družinsko glasbeno zasedbo Volk Folk iz Ilirske Bistrice sestavljajo oče Romeo Volk (kontrabas, vokal), hčerka Nina (oprekelj, harmonika, vokal) in sin Gregor (violina, vokal, drugi instrumenti). Posvečajo se zbiranju in izvajanju slovenske ljudske vokalne in instrumentalne (predvsem plesne) glasbe. Poseben poudarek namenjajo izročilu in zvočni podobi Brkinov, Reške doline in Zgornje Pivke. Nadaljujejo družinsko pevsko in godčevsko tradicijo z Velike Bukovice, odkoder izvira njihov rod.

Po prireditvi so se udeleženci zadržali na prijateljskem srečanju, kjer je folklorna skupina Kulturnega društva Rak iz Rakeka predstavila del obreda kmečke ohceti. S pesmijo in plesom so navdušili vse zbrane, predvsem pa goste iz tujine, ki so tako lahko spoznali del našega ljudskega izročila.

¹Uradni termin TVU 2005 je potekal od 17. do 23. oktobra, vendar vedno več prireditev vabi obiskovalce Tedna tudi pred in po tem terminu.
²Videoportrete sta po scenariju Slavice Borke Kucler (ACS) in Petre Javrh posnela Dalibor Tosić in Tilen Žemva (IAM).

Edupool - izobraževanja iz področja Informatike in računalništva

Janez Žezlina, Trener in svetovalec

Ste se že kdaj vprašali, kaj odlikuje dobrega sogovornika, uspešnega prodajalca ali pa učinkovitega motivatorja in vodjo? Predvsem pozorno in aktivno poslušanje, kar pa ni vedno lahko doseči.

Se tudi Vam kdaj zgodi, da Vam med poslušanjem misli odplavajo povsem drugam?
Psihologi so ugotovili, da človeški um misli nekajkrat hitreje, kot pa posluša. Medtem ko nam sogovornik nekaj sporoča, naše misli že hitijo naprej. Zato se nam velikokrat zgodi, da v mislih mi že zaključimo stavek, še preden naš sobesednik končna s svojim pripovedovanjem, ker smo prepričani, da bo rekel tisto, kar pričakujemo. Naše misli tako odplavajo stran v trenutku, ko mi sami zaključimo pripovedovalčev stavek- takrat so naši možgani že sprejeli idejo zaključka in imajo sedaj prosto pot za razmišljanje.

Tako nam sogovornik lahko še vedno nekaj navdušeno razlaga, medtem ko so naše misli že povsem drugje. Ko končno tudi on zaključi s pripovedovanjem o svoji ideji je ta zaključek seveda lahko povsem drugačen od našega pričakovanega. Sobesednik nato nadaljuje s pripovedovanjem, dodaja nove stavke, opisuje različne nove ideje - medtem smo mi že izgubili nit pogovora, ki jo zelo težko spet ujamemo nazaj. In nova priložnost za rešitev nastale situacije je lahko izgubljena.

Kaj pa lahko naredimo, da bi premagali to naše nagnjenje, da resnično ne znamo pozorno poslušati?

1. Vadite se v zavednem poslušanju.
Zavedanje, da omenjeni problem obstaja tudi pri našem komuniciranju, pomeni že pol poti k rešitvi. Naučite se hitro prisluhniti, takoj ko končate z govorjenjem. To je še posebej pomembno, ko imamo opravka z dolgočasnežem, ali pa večnim nergačem, kot je Marko. S takimi ljudmi so morate še posebej potruditi, da se ustavite in poslušate.

Dobrega poslušalca obenem odlikuje tudi zelo dobro predvidevanje trenutkov, ko so naše misli tik pred tem, da bi odplavale. Če ste dovolj pozorni na te trenutke, se lahko hitro vrnete nazaj k pogovoru in tako minimalizirate količino izgubljenih informacij. Hkrati pa si lahko večino teh informacij povrnete s postavljanjem ključnega vprašanja.

2. Odstranite motnje.
Okolje v katerem teče pogovor je lahko naslednji razlog za nepozorno poslušanje. Če je le mogoče poskušajte opravljati poslovne pogovore ali intervjuje izven dosega Vaše pisalne mize. Za te namene uporabljajte govorilnico ali konferenčno sobo, kamor prinesite samo papirje, ki se dotikajo teme pogovora. Če si tega ne morete privoščiti, pa poskušajte odstraniti vse papirje z Vaše mize. Obenem poskrbite, da bo na Vaše telefonske klice odgovarjal nekdo drug. Za uspeh pogovora ni nič bolj motečega kot to, da se oglasite na telefon in opravite dolg klic, medtem ko Vaš sogovornik čaka. Ne samo, da to prekine Vašo povezavo s sogovornikom, ampak težko spet najdete nit pogovora, potem ko zaključite s klicem.

3. Ne prepustite se udobju.
Namesto, da se med pogovorom nagibate nazaj, se nagnite naprej. Najmanj kar je, bo Vaš sogovornik mislil, da ga resnično poslušate. Vendar pa gre tu seveda za bistveno več, kot le za ustvarjanje lažne predstave pozornosti. Ko se nagnete naprej proti Vašemu sogovorniku, začnete resnično poslušati bolj pozorno. Imate boljši očesni stik, fizično ste bližje sogovorniku in tudi slišite bolje. Obenem Vaša govorica telesa izraža interes za tisto, kar Vam ima sogovornik za povedati, ki se odseva v obratnem interesu sogovornika do Vas. Najpomembnejše pa je seveda dejstvo, da ste zaradi nagnjenosti naprej k sogovorniku, manj nagnjeni k sanjarjenju - na ta način resnično postanete boljši poslušalec.

4. Postavljajte dobra vprašanja.
Dobre povratne informacije še bolj okrepijo naše poslušanje. S postavljanjem primernih in verodostojnih vprašanj dajemo sogovorniku vtis, da nas resnično zanima tisto, kar nam želi povedati. Obenem lahko iz njegovih odgovorov razberete, če ste slučajno zgrešili kakšen pomemben del pogovora. Tako Vam te povratne informacije ponujajo možnost, da si povrnete izgubljeno nit, do katere je prišlo med Vašim sanjarjenjem.

Naša človeška narava je taka, da nam ne bo nikoli dovoljevala, da poslušamo 100 % osredotočeno ves čas pogovora. Seveda pa lahko Vaš čas aktivnega poslušanja bistveno povečate, če odstranite motnje med pogovorom, če se "nagnete v sogovornika" namesto, da se udobno naslonite nazaj v Vaš stol, če se naučite prepoznati trenutke, ko se Vaše poslušanje konča in Vam misli odplavajo drugam. Na ta način bodo Vaši pogovori, sestanki ali pa intervjuji bistveno učinkovitejši.

Vabimo vas na

• Intenzivno delavnico UŽITKI USTVARJALNEGA MIŠLJENJA II, ki bo 22. novembra 2005 v Ljubljani ter
• dvanajst tedenski TRENING DALE CARNEGIE® (vodilni trening za razvoj poslovnih in osebnostnih potencialov na svetu), s katerim začenjamo 14. novembra 2005 v Ljubljani.

Ubogi managerji: Nižji in srednji management v Veliki Britaniji naj bi bil pogosto žrtev fizičnega in predvsem psihičnega nasilja sodelavcev ter nadrejenih. Po razsikavi Chartered Management Instituta je ...:: več ::

Nezaposlenost v Singapurju še naprej pada: Ko je brezposelnost še vedno na dnevnem redu velikega števila razvitih držav, mestna država Singapur svoje težave z nezaposlenostjo še naprej rešuje. V tretjem ...:: več ::

Edupool - izobraževanja iz področja osebnostnega razvoja

Previdnost ali izguba identitete?: Strah pred terorizmom precej spreminja tudi delovno okolje, kar je še posebej opazno v anglosaksonskem svetu, kjer so osebne izkaznice precej bolj redke kakor v Sloveniji in nam podobnim državam - osebna izkaznica v teh državah ni nujna in mnogi ...:: več ::

Outsourcing kot motor gospodarske rasti: Med storitvami, ki jih podjetja najpogosteje izločijo iz svoje domene in jo pričnejo najemati na trgu (outsourcing), je na visokem mestu informacijska tehnologija (IT). Delež ameriških podjetij, ki so ali outsourcajo IT, je že tako visok, da številni varuhi ...:: več ::

Kajenje ali ne? Na pol!: Državam, ki na javnih in delovnih mestih preprečujejo kajenje, se počasi in na svojevrsten način približuje tudi Velika Britanija. Prvotni predlog britanske vlade je predvideval prepoved kajenja na vseh javnih mestih, razen v pubih, kjer ne strežejo hrane ter zasebnih klubih, ki so ...:: več ::

Tajvan podjetjem (vse bolj) prijazen: Poslovno okolje na Tajvanu je že nekaj časa, vsaj po gospodarskih kazalcih te države, prijazno do gospodarstva in podjetništva. Zadnji podatki Economist Inteligence Unit (EIU) pa kažejo, da je gospodarstvo Tajvana tretje najprijaznejše v Aziji ...:: več ::