Globalna uveljavitev dela na daljavo je povezana z razmahom komunikacijske in informacijske tehnologije. Dejstvo je namreč, da internet že dolgo ni več družbena subkultura, katere pripadniki v odmaknjenih garažah ustvarjajo nove pogoje komuniciranja, ampak je nekakšen nov skupni imenovalec globalnega povezovanja.
V današnjem času je delo vse bolj profesionalizirano, to pa tudi omogoča, da se lahko opravlja na daljavo.

Ena od bolj pomembnih prednosti dela na daljavo za delodajalca je predvsem v znižaju nekaterih stroškov (npr. zaposlenim ni več potrebno plačevati prevoza na delo; zmanjšajo so tudi stroški, povezani s prostorom, kot so nakup ali najem prostora, stroški investicije vanj, vzdrževanj,...) Zmanjšajo se tudi (ne)opravičeni bolezenski izostanki in druge odsotnosti. Podjetje zaradi nižjih stroškov tako lahko pridobi na konkurenčni prednosti.

S to obliko dela imajo velika podjetja večjo možnost doseganja konkurenčne prednosti v primerjavi z ostalimi podjetji, majhna podjetja pa imajo možnost razširitve brez večjih kapitalskih investicij.

Produktivnost dela se poveča, ker so zaposleni z novim načinom dela bolj zadovoljni. Poveča se fleksibilnost posameznih faz dela, kar prinaša možnost sprotnega in hitrega prilagajanja dela. Podjetje pridobi možnost, da zadrži visoko usposobljene delavce in razne strokovnjake, ki si zaradi različnih vzrokov želijo delati na daljavo (npr. matere na porodniškem dopustu; ženske z majhnimi otroki; posamezniki, ki si želijo delati na svojem domu; strokovnjaki, ki si želijo sodelovati z večimi podjetji).
Takšno podjetje postane tudi bolj privlačno za bodoče zaposlene, saj na ta način izkazuje svojo prilagodljivo politiko zaposlovanja.

Zakaj torej, ob vseh teh vidnih prednostih, delo na daljavo še ni zaživelo pri nas? Jasno je, da prinaša koncept tudi nekaj slabosti. Te so vidne predvsem v pomanjkanju družabnega vidika dela, ki lahko v pretirani obliki pripelje do zmanjšane produktivnosti; pojavijo se napori z njegovo vzpostavitvijo in vodenjem; obstaja nevarnost zlorabe delovnih sredstev v privatne namene in podobno. Delo na daljavo pa tudi nikakor ni primerno za vse delovne panoge.
Razumeti je potrebno tudi, da današnja družba (trenutne generacije aktivne populacije) v večini ni primerno pripravljena za celosten prevzem dela na daljavo.

Še posebej v našem prostoru pa predstavljajo problem tradicionalne organizacijske strukture, ki so še vedno močno zakoreninjene v miselnosti delodajalcev/managerjev. V dosedanjih oblikah ne ustrezajo več sodobnim izzivom vse hitreje spreminjajočega se okolja. Sočasno s spremembami poslovnega okolja se bodo morale tako spreminjati tudi te strukture, ki naj bi se v prihodnosti precej razlikovale od sedanjih.
Da bi delavec postal ustvarjalec, mora imeti takšne pogoje in možnosti, da bo lahko izkoristil ves svoj umski in fizični potencial.

Za uspešno uvajanje dela na daljavo so odgovorni predvsem delodajalci/managerji. Vendar pa je uspeh celotnega projekta dela na daljavo odvisen od obeh strani. Pomembno je, da se oba zavedata prednosti in slabosti, ki jih tak način dela prinaša in tako skleneta jasen in razumljiv dogovor.

Delo na daljavo - da ali ne? Dejstvo je, da so ljudje, ki bi z veseljem opravljali takšno delo in so ljudje, ki bi na tak način delo zelo slabo opravili. So dela, ki potrebujejo strokoven nadzor, ali pa je kontakt s strankami nujen. Vsekakor pa je za slovenska podjetja pomembno, da razmislijo o takšnem načinu zaposlovanja.
Na tem področju namreč naša podjetja zaostajajo, ta način pa nudi veliko priložnosti.

Kako bi se počutili jutri, ko bi kar v pižami in s skodelico jutranje kave sedli za računalnik, prebrali in odgovorili na službeno elektronsko pošto in se lotili dela. Čez eno uro bi se pretegnili, si naredili sendvič, malo poklepetali s šefom prek Messengerja, nato gledali svojo najljubšo TV oddajo, se preoblekli v trenirko, čez pol ure sklenili nekaj uspešnih poslovnih dogovorov, kontaktirali nekaj poslovnih partnerjev in strank, kasneje šli pripraviti sestavine za kosilo, napisali bi še nekaj ponudb in zaključili. In medtem se vam ne bi bilo potrebno preobuti iz copat v čevlje. Se sliši zanimivo?

V tujini organizacije že osvajajo prednosti dela na daljavo, ki ga omogoča razvoj informacijske tehnologije, vse večje globalno tekmovanje, pojavljanje novih trgov in tudi geografske razdalje. Sama prednost dela na daljavo vidim v tem, da delodajalec lahko zaposli kakovostno delovno silo, čeprav se lokacijsko ne nahaja v bližini sedeža organizacije, gre tudi za olajšano zaposlovanje invalidov in težje zaposljivih profilov. Plus za delodajalca so predvsem manjši stroški, ki jih v tem primeru ne plačuje, kot so na primer potni stroški, ni potrebno urediti dodatnega delovnega mesta oziroma pisarne. V kolikor delavec nima ustrezne opreme, je naloga delodajalca, da mu jo priskrbi in tudi krije stroške uporabe (stroške krije ne glede na to, kdo je lastnik opreme).

Delodajalec in delojemalec sta v tem primeru povezana prek elektronske pošte, drugih dopisovalnih programov kot so ICQ, Messenger, Skype,..., prek telefona in vsake toliko časa je seveda potrebno tudi osebno srečanje. Posamezniku, ki dela na daljavo s tem omogočamo, da čuti večjo svobodo pri organizaciji delovnega časa, ni toliko pod stresom in obremenjen s pogledom na uro - bo morda zamudil, bo gneča na cesti, bo avtobus prišel,... Posameznik tako zanemari in pozabi na nekatere spremljevalne dejavnike, s katerimi bi se srečeval, če bi se moral na delo voziti v organizacijo. Delodajalec in delojemalec tudi v tem primeru skleneta pogodbo o delovnem razmerju, le prostor opravljanja dela ni pri delodajalcu, vse ostalo ostane nespremenjeno. V primeru, da se delavec ne strinja z delom na daljavo, ga delodajalec ne more prisiliti in ga s tem razlogom tudi ne more odpustiti. Tudi delavec delodajalcu lahko predlaga delo na daljavo, a je na strani delodajalca da se s tem strinja ali ne.

Evropski partnerji so sporazum za delo na daljavo podpisali v letu 2002, ko Slovenija še ni bila članica EU, leta 2006 pa bodo znani prvi rezultati, ko bodo članice oddajale poročila. Med njimi bo tudi Slovenija, ki je med tem časom postala članica EU. Delo na daljavo bo tako obravnaval tudi novi zakon o delovnih razmerjih in tudi v okviru kolektivne pogodbe.

Pri delu na daljavo mora biti visoko prisotno zaupanje delodajalca, katerega naloga je, da delavca seznani z vsemi delovnimi nalogami, pravili in glede varovanja podatkov, hkrati pa mora delodajalec tudi spoštovati zasebnost delavca.

Zgoraj so omenjene predvsem prednosti dela na daljavo, sedaj pa si poglejmo še nekaj negativnih. Za delodajalca, kot sem že omenila, je na prvem mestu po mojem mnenju zaupanje do delavca, da svoje delo opravlja po pravilih, ki mu jih je dal. V primeru delojemalca pa delo na daljavo predstavlja nevarnost za nezmožno ločevanja zasebnega in poslovnega življenja.

Pri takem načinu poslovanja ne moremo govoriti o organizacijski klimi ali delovnem vzdušju na delovnem mestu, ki vlada med sodelavci. Lahko rečemo, da ima delo na daljavo negativen vpliv na socialne stike, saj obstaja možnost, da se delavci med seboj ne družijo, ne morejo ustvariti timskega sodelovanja. Sprašujem se, kako je v tem primeru s pripadnostjo podjetju. Kako zaposleni to čuti in izpostavi tovrsten odnos, da osvoji vrednote organizacije in jih ponotranji.

Potrebe po delu na daljavo se že in se bodo pojavljale vedno več. Sedaj, ko smo fizično še prisotni v organizaciji in imamo določen delovnik, smo do neke mere še sposobni ločevati zasebno in poslovno življenje. Če ne psihično pa vsaj fizično, ko zapustimo svoje delovno mesto in se nanj vrnemo naslednji dan. Pri delu na daljavo sicen ni obvezno, da delo poteka na domu, lahko tudi kje drugje, le da ni v organizaciji, kjer smo zaposleni. Delo na daljavo omogoča tudi olajšanje opravljanja posla za več delodajalcev hkrati.

O njegovih vplivih, posebnostih, zaželjenosti in tudi rezultatih, bomo lahko govorili čez kako leto ali dve, ko bo že bolj vpeljano. Nekaj raziskav na to temo je že narejenih, a je delo na daljavo še premalo vpeljano, da bi o njih lahko razpravljali.

Edupool - izobraževanja iz področja jezikov

Delo na daljavo oziroma delo na domu je ena ob fleksibilnih oblik dela, ki se v zadnjem času čedalje bolj razširja predvsem zaradi obilnih možnosti sodobne tehnologije. Nekatere posameznike in podjetja smo povprašali, kaj menijo o delu na daljavo in kako ta oblika dela vpliva na način dela, kvaliteto dela, ravnovesje med zasebno in službeno platjo življenja ...

Mag. Tanja Salecl, direktorica, Urad za enake možnosti pri Vladi Republike Slovenije:
"Fleksibilne oblike dela ocenjujem kot zelo pozitivne, seveda pa je opravljanje dela na daljavo odvisno od delovnega mesta - nekje je možno, drugod ni. Menim pa, da je večinoma možen dogovor. Vsaj pri nas zaposleni vedo, da so fleksibilne oblike dela možne.
Na uradu smo se z delom na daljavo že srečali. Že pred leti smo sprejeli interni akt, ki natančneje opredeljuje, kdaj in kako je možno delati na daljavo. Do zdaj je takšno obliko dela izkoristila ena zaposlena, in sicer v enem primeru zaradi lažjega usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, v drugem pa zato, ker je z delom na daljavo laže prenašala nekatere zdravstvene težave v visoki nosečnosti. Naša delavka je tako v drugem primeru pred porodniškim dopustom krajše obdobje delala doma. Če te možnosti ne bi imela, bi morala koristiti bolniški dopust. V prvem primeru pa je delavka po dopustu za nego in varstvo otroka en dan na teden delala doma, da je laže usklajevala družinske in delovne obveznosti.
V našem primeru je vpliv takšne oblike dela vsekakor pozitiven. V primeru, ko je delavka pred porodniškim dopustom krajše obdobje delala doma, je ona laže in učinkoviteje delala ter obenem laže prenašala nosečniške težave, po drugi strani pa je za nas kot delodajalca to pomenilo, da delavki ni bilo potrebno iti na bolniški dopust. Ker se je takšna oblika dela izkazala kot zelo učinkovita, je delavka po končanem dopustu za nego in varstvo otroka en dan na teden delala doma. V prehodnem obdobju je tako laže usklajevala družinske in poklicne obveznosti, saj delavka opravlja delo, ki zahteva mirno okolje in poglobljen študij. Tako si je dan razporedila glede na ostale obveznosti, kar je bilo zelo učinkovito, obenem pa je preko sodobnih komunikacijskih poti zlahka ohranjala stik s službo.
Na uradu imamo z delom na daljavo samo pozitivne izkušnje - med njimi je pomembna kakovost opravljenega dela, ki je gotovo povezana tudi z zadovoljstvom zaposlenih. Zlasti zadovoljstvo zaposlenih se mi zdi zelo pomembno. Menim, da je - kadar se zaradi narave dela to da - potrebno upoštevati želje in možnosti ter z dogovorom doseči najboljšo rešitev za delodajalca in zaposlenega."

Aleš Zaletel, direktor, Moje delo.com:
"Delo na daljavo je učinkovito pri izvajanju nalog v timih, ki so domači s tehnologijo. Odlično je pri delu, ki pušča posamezniku veliko samostojnosti. Za delo na daljavo namreč obstaja kup orodij, ki posamezniku omogočajo samostojno delo ob nenehnem stiku s podjetjem - na primer internet, intranet ali CRM rešitev in Windows messenger in podobno. Pri taki obliki dela pa je pomembno, da so osebe sposobne delati samostojno brez nenehnega nadzora.

Približno petina naših sodelavcev oziroma pet oseb izvaja svoje delo od doma. Nekateri so geografsko zelo oddaljeni od našega sedeža, zato je delo na domu cenovno bolj privlačno, drugi pa bolje komunicirajo ob nestandardnih delavnikih. Delo, ki ga opravljajo, lahko izvajajo samostojno ob rednem komuniciranju s podjetjem, kar odlično rešuje internet. Pravzaprav smo v stalnem stiku, sodelavcu omogočimo potrebne informacije, tehnologijo in raven zasebnosti, ki ga potrebuje za svoje delo.

Delo na domu prihrani čas, saj sodelavec ne potrebuje uro ali dve za prihod na delo in nazaj domov. Posameznik si lahko sam razporeja delovne ure - nekateri raje delajo ponoči in jim tradicionalni delovni čas predstavlja težavo. Poleg tega imamo pri delu od doma lahko zaposleni boljše stike z družino, nižje stroške s prehrano … Kvaliteta dela se pri osebah, ki jim dovolimo delo na domu, ne razlikuje od kvalitete sodelavcev na sedežu podjetja. Težave pri delu na domu so lahko le 'domače' motnje, ko na primer sodelavca motijo njegovi domači. Sodelavec mora doma jasno določiti svoje poslovno in domače okolje in se s svojo družino dogovoriti o pogojih komuniciranja, medtem ko dela."
Zaletel meni, da so glavne prednosti dela na domu v manjših stroških (oprema, potni stroški …) in lastni izbiri delovnega časa (dokler oseba izpolnjuje časovne okvire projektov). Dodatna prednost je v tem, da če je oseba konfliktna, vendar dobro opravlja svoje delo, je delo na daljavo odlična rešitev, ker ne vpliva negativno na skupino, hkrati pa opravi svoje delo. "Slabost dela na domu je v samonadzoru. Posameznik mora biti sposoben postavljanja ciljev dela, podjetje pa mora postaviti trd sistem kontrole dela posameznikov zunaj podjetja s spletno dostopno tehnologijo."

Tomo Pavlič, direktor komerciale, e-Študentski Servis:
Pri delu na daljavo je veliko odvisno od vrste dela: "Nekatera dela so za to idealna, kot na primer prevajanje, pisanje tekstov, projektiranje … Brez dvoma omogoča več fleksibilnosti, predvsem pri delavniku, a zahteva tudi več samodiscipline. Sam pogosto uporabljam storitve 'mobilne' pisarne. Prednost je predvsem v večji prilagodljivosti delavnika. Slabost pa je odsotnost neformalne komunikacije s sodelavci in svojim delovnim okoljem.
Narava mojega dela omogoča, da se posamezne naloge opravljajo tudi v mobilni pisarni, celotno delo pa vsekakor ne. Učinkovitost, predvsem pri kompleksnejših nalogah je slabša. Predvsem tam, kjer potrebuješ posvetovanje s sodelavci ali veliko dodatnega gradiva, ki ga praviloma nimaš vedno na dosegu roke. Delo na daljavo zato zahteva boljšo organiziranost. Ta oblika dela tudi ne vpliva negativno na zasebno življenje, prej obratno. Samo moraš vedeti kdaj si 'v službi' in kdaj 'doma', če delo na daljavo opravljaš v stanovanju. Ne smeš dopustiti, da si ves čas v službi.

Prednost je tudi v večji prilagodljivosti, saj ni izgub časa s prihodom in odhodom na delo, delodajalec ne potrebuje toliko delovnih površin, posledično nižji stroški … Slabost te oblike dela je, da potrebuješ več koordinacije, da ne opažaš delovne klime v podjetju, da lahko izgubiš stik s sodelavci, če je delo prepogosto opravljeno doma. Sam opažam, da je tudi storilnost praviloma nižja, kreativnost pa večja. Tako da je pravzaprav zelo odvisno od dela, ki ga posameznik opravlja."

Dragica Sušnik, novinarka:
"Delo na daljavo je sodobna oblika dela, ki bo po mojem mnenju postala prevladujoča že v bližnji prihodnosti. Je tudi racionalna, saj delavec (pogodbeni ali redni) uporablja svoje vire in na sedež podjetja hodi občasno oziroma po potrebi. S podjetjem pa se dogovori, kako mu te stroške (npr. internet, telefon, elektrika, drugi stroški) povrne. Delo na daljavo sicer ponuja številne prednosti, je ekonomično in učinkovito, vendar dobrega starega osebnega stika nikoli ne bo mogel popolnoma nadomestiti. Ljudje smo navsezadnje le socialna bitja.
Kot svobodna novinarka sem kar precej delala od doma, torej za domačim računalnikom oziroma za prenosnikom. Prenosnik je prišel zelo prav tudi, kadar sem morala iti delat reportažo ali kakšen članek v drug kraj ali celo v tujino in je bila potrebna hitra odzivnost, torej takoj po dogodku napisati prispevek in ga oddati v uredništvo v Ljubljani. Trenutno opravljam redaktorsko delo, zato moram biti vsak dan prisotna v redakciji, ker drugače enostavno ne gre. Priložnostno pa pravzaprav še vedno delam "na daljavo".

Delo, ki ga opravljam, pravzaprav v veliki meri zame ni delo; je seveda vir preživetja, a če ne bi bil, bi ga opravljala kot hobi. Imam torej srečo, da lahko preživim s tem, kar najraje delam. Ker sem dolga leta delala na daljavo, pa sem občutila tudi določene slabosti, saj se počutim novinarko 24/7, kar pomeni, da niti na dopustu ne morem iz svoje kože in sem nenehno na preži za zgodbami. Kot svobodnjak si v to v bistvu tudi ekonomsko prisiljen. Ker sem velikokrat pisala pozno v noč, je občasno trpel tudi partnerski odnos, saj le redkokdo z redno službo od osmih do petih razume svobodnjaški način dela. Domača miza postane pisarna, povsod naokoli so skodelice s posušeno skorjo kave, v kadilski fazi tudi polni pepelniki … Vendar mi tudi za ceno prepira nikoli ni bilo žal, da sem bila lahko gospodar svojega časa in količine dela, predvsem pa sem znala ceniti prednosti "domačega terena".

Pozitivno pri delu na daljavo je, da si lahko sam oblikuješ pogoje dela, čas dela, da si v bistvu doma, pa vseeno v "službi"; da je to precej bolj ekonomično, kot da bi vsak dan izgubljal pol do ene ure življenja v gostih prometnih konicah; da tudi delodajalca ta oblika manj stane. Negativna pa je, da pravzaprav nikoli ne moreš zares potegniti čiste ločnice med zasebnim in službenim življenjem."

Leta 2005 je Konzorcij biotehniških šol Slovenije oblikoval projekt Biotehniška področja, najbolj učeča se okolja in zanj uspel pridobiti sredstva Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada. V projektu so si zastavili niz strateških ciljev, s katerimi želijo odgovoriti na razvojna vprašanja in izzive, ki so pred strokami in panogami, za katere izobražujejo. Eno izmed področij, ki se jim pri tem zdi zelo pomembno, je tudi vprašanje kakovosti izobraževanja, zato so se v okviru projekta želeli usposobiti za bolj kakovostno delo. Opredelili so niz kazalnikov, ki se jim zdijo pomembni za zagotavljanje kakovosti izobraževanja. Eden izmed teh je tudi sodelovanje šole z okoljem. Ugotavljali so, da je za kmetijske in živilske šole značilno bolj naključno sodelovanje z zunanjimi partnerji, medtem ko naj bi prav z omenjenim projektom dosegli povečano in izboljšano sodelovanje vseh šol, ki sestavljajo Konzorcij, z okoljem in partnerji iz tega okolja. Želeli so, da bi bili njihovi izobraževalni programi res odraz potreb gospodarstva in okolja, v katerem delujejo; da bi bili nosilci inovativnega znanja in da bi s sodelovanjem strokovnjakov iz prakse dosegali boljšo kakovost izobraževanja ipd.
Že v lanskem letu so sodelujoče šole organizirale srečanje, na katero so povabile Šolo za ravnatelje, Center za poklicno izobraževanje in Andragoški center Slovenije z namenom, da jim predstavimo različne modele za presojanje in razvijanje kakovosti. Andragoški center je tako predstavil model Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI.
Pet šol, članic Konzorcija, in sicer Šolski center Ptuj, Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Vrtnarska šola Celje, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Srednja kmetijska šola Rakičan, se je odločilo, da bodo samoevalvacijo izpeljale po modelu POKI.
Ob začetku so vse sodelujoče šole oblikovale skupino za kakovost, ki naj bi skrbela za prenos informacij, izvajanje dejavnosti in motiviranje celotnega učiteljskega zbora za razmišljanje in ukrepanje pri razvoju kakovosti. Naslednji korak, ki so ga naredile, je bil ta, da so pregledale, s katerimi partnerji že imajo vzpostavljene delovne poveza in s katerimi ne. Po tej fazi si je vsaka šola izbrala eno ali več skupin partnerjev, da bi v procesu samoevalvacije podrobneje presodili sodelovanje z njimi in ocenili, kaj bi morali narediti, da bi to sodelovanje še izboljšali.
Večinoma so bila to različna kmetijska ali živilska podjetja, zadruge, pa tudi svetovalne službe v osnovnih šolah ali bivši udeleženci izobraževanja. Izbrane partnerje so nato s pomočjo anketnih vprašalnikov in intervjujev povprašali, kako oni ocenjujejo določeno ravnanje šole. Mnenje o tem so zbirali tudi med zaposlenimi. Tako jih je zanimalo:

• kako podjetja in druge organizacije ocenjujejo ustreznost in kakovost izobraževalnih programov, ki jih izvajajo;
• ali so podjetja pripravljena sodelovati pri pripravi programov spopolnjevanja za zaposlene v panogi ter pri izvedbi le-teh,
• ali so vsebine in načini komuniciranja med šolami in partnerji v gospodarstvu in lokalnem okolju primerni ali ne,
• kako znanje, ki so ga pridobili na šoli, ocenjujejo bivši dijaki, ki nadaljujejo z izobraževanjem, ali je pridobljeno znanje ustrezno in zadostno,
• ali šolske svetovalne službe na osnovnih šolah pridobijo od njih ustrezna gradiva, ki so jim v pomoč pri predstavljanju poklicev in izobraževanja, ki ga izvajajo.

Na podlagi ugotovitev je vsaka šola oblikovala akcijski načrt za razvoj kakovosti sodelovanja s partnerji. V njem je opredelila različne dejavnosti, s pomočjo katerih bodo v šolskem letu 2006/2007 vpeljevali različne novosti, da bi dosegli (še) boljše rezultate.
Na zaključni delavnici, ki je potekala na Andragoškem centru Slovenije konec maja 2006, so sodelujoče šole pripravile priporočila, ki jih bodo predložile Konzorciju biotehniških šol o svojih izkušnjah. Med drugim so zapisale: "Metodo samoevalvacije bi priporočili tudi drugim šolam in drugim organizacijam, saj ugotavljamo, da je bila uporaba te metode dobra izbira. S pomočjo instrumentarija oz. anonimnih vprašalnikov smo dobili kar nekaj pomembnih rezultatov, ki so potrdili ustrezno izbiro področja samoevalvacije, za katero smo na začetku predvidevali, da je bolj šibko. Model Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI, s pomočjo katerega smo izpeljali samoevalvacijo, bi priporočili drugim zaradi naslednjih značilnosti: omogoča zelo sistematičen pristop, izdelani so pripomočki za pripravo instrumentarija, priložena je ustrezna literatura, skupina za kakovost je vodena skozi celoten postopek samoevalvacije, navodila so primerna in jasna, omogočeno je strokovno svetovanje pri oblikovanju samoevalvacijskega instrumentarija ter pri interpretaciji rezultatov."

Sodelujoče šole so bile zelo dobre sodelavke v projektu, ki ga ne bi bilo mogoče izpeljati brez njihovega dejavnega delovanja: ACS na skupnih delavnicah posreduje le nekatera temeljna teoretska izhodišča in smernice za delo v praksi, šole pa projekt izpeljujejo v svojih delovnih sredinah, seveda ob neprestanem svetovalnem delu ACS. Šole so sodelovale zavzeto in bodo lahko po naši oceni v sedanje ravnanje uvedle marsikatero izboljšavo, zaradi česar smo zadovoljni tudi na Andragoškem centru Slovenije. Hkrati pa je bila za nas to priložnost, da smo model POKI preizkusili v skupini šol, med katerimi vse nimajo izobraževanja odraslih. Ugotovili smo, da je model brez posebnih težav mogoče uporabljati tudi v izobraževanju mladine, kar je za nas tudi dragocena izkušnja.

Edupool - izobraževanja iz področja Informatike in računalništva

Izrečeno naglas: Kadar so argumenti izrečeni v dialogu, imajo še večji pomen. Po izsledkih raziskave o osebju, zdravju in stresu vidimo, da so enostranski, ... :: več ::

Izkušeni ameriški piloti - outsourcing: Več tisoč pilotov v ZDA bo kmalu premeščenih v tuje letalske družbe. V Ameriki imajo namreč zakon, ...:: več ::

Edupool - izobraževanja iz področja osebnostnega razvoja

Slabo plačani: Slabo plačanim delavcem v Avstraliji, se ne godi posebno dobro. Kljub uspešnemu poslovanju, že nekaj časa niso, ...:: več ::

Prednosti coachinga: Le ta je v Veliki Britaniji že spoznan kot bistveni vir za uspešno poslovanje podjetja. Lahko poteka "eden na enega" ali pa skupinsko. Coach mora biti, ...:: več ::

Davek na računalnike: V prihodnosti se nam obeta davek na računalniško opremo, ki je sicer last delodajalca. Vendar v večini podjetjih zaposleni dobi prenosni, ...:: več ::

Diskriminirana spolna usmerjenost: V Angliji in Welsu se še posebno zavzemajo za pravice različno spolno usmerjenih, na delovnem mestu, predvsem za lezbijke, geje in biseksualce. Glede, ...:: več ::

Upokojitev na Kitajskem: V Beingu so predstavili upokojitveni plan za Kitajsko. Leonovo je prvo podjetje na Kitajskem, ki je uvedlo program upokojevanja, ...:: več ::

Trije dnevi: Kontraverzijski predlog za daleodajalce, da plačujejo bolniško zaposlenim od prvega dneva odsotnosti do zaključka le te, je padel, ...:: več ::