|
|
|
| :: uvodnik :: |
|
|
|
|
FLEKSIBILNOST NA TRGU DELA
Igor Šmid
Fleksibilnost na trgu dela je danes - v luči napovedanih reform - izredno aktualna tema. Pripravljavci reform nenehno poudarjajo, da fleksibilnost trga dela, predvsem odpuščanja in novega zaposlovanja, prinaša lažje prilagajanje delodajalcev spremenjenim gospodarskim stanjem, kar naj bi vodilo k hitrejši gospodarski rasti, katere posledica je višja zaposlenost in večja varnost zaposlovanja - sicer ne pri enem delodajalcu, vendar lahko zaposleni, ki izgubi službo, le-to tudi hitreje ponovno najde. Argumenti za in proti obstajajo, ravno tako tudi pozitivne in negativne izkušnje različnih držav, ki imajo fleksibilne trge dela.
Vendar pa fleksibilnost zaposlovanja ni tema zgolj slovenske sedanjosti, temveč je bolj globalni trend, ki je že dobro uveljavljen v velikem delu sveta. Pri tem ne gre zgolj za fleksibilnost kot predpogoj višje gospodarske rasti in višje zaposlenosti, temveč gre za trend, ki ga je uvedla generacija x oz. y. Mladi si želijo dinamičnega delovnega okolja in - v kolikor ne sodite v omenjeni generaciji, povprašajte svoje otroke - varna, vseživljenska zaposlitev pri enem delodajalcu jim ne predstavlja življenjskega ideala (poleg hišice z vrtom in psom). Želijo si aktivnega življenja, ki jim bo prinašalo novih dogodkov in doživetij, želijo si "avantur", dinamičnega, bogatega življenja. Konec koncev številne managerske in HR teorije priporočajo menjavo zaposlitev vsakih 5 let. In fleksibilno zaposlovanje z menjavanjem zaposlitev na lastno željo, je lažje izvedljivo v okolju, ki zaposlenim to tudi institucionalno omogoča. Tako pridemo do paradoksa - fleksibilno delovno okolje, kjer so možne hitrejše menjave služb (na željo obeh strani iz delovnih pogodb), dejansko prinaša večjo varnost zaposlenim. Kdor si želi zamenjati službo, bo hitreje našel novo.
Fleksibilnost dela torej pomeni tudi fleksibilne oblike delovnega časa. Pomembna je možnost izbire. Različnim ljudem ustrezajo različni pogoji dela - delo za določen čas, delo na domu, fleksibilno prihajanje in odhajanje z dela, možnosti neplačanih dopustov ipd. Iz naštetega lahko potegnemo pomemben postulat fleksibilnost, nujni predpogoj v spremembi miselnosti, ki bi močno olajšal vse spremembe v tej smeri - plačevanje po učinku.
Fleksibilnost pomeni tudi izbiro dela na terenu, fleksibilnost znotraj istega podjetja (rotiranje med oddelki, zaposlitev v podružnicah v različnih državah ipd.).
Fleksibilnost je močno povezana tudi z drugim neizogibnim dejstvom sodobnega načina dela, t.j. vsežviljenjskim učenjem. Življenje je namreč najboljši učitelj. Bogate izkušnje lahko v takem okolju pomenijo pomembno konkurenčno prednost, kar priznavajo tudi številni teoretiki in raziskovalci - širina je pomembnejša od globine.
Torej fleksibilnost: da ali ne? Pomembna je možnost izbire!
|
|
|
|
|
| |
|
| :: članki :: |
|
|
|
|
ZAKAJ FLEKSIBILEN TRG DELA?
Alenka Loboda
Kdo pravi, da pri nas ne moremo govoriti o fleksibilnosti trga dela? Morda res ne tako, kot je večinoma razloženo, temveč posegamo v drugo sfero. Pri fleksibilnosti trga dela je poudarjeno predvsem naslednje:
- prilagojen delovni čas, glede na delovne potrebe (krajši, delo v izmenah, nestalna zaposlitev, podnajemno delo,...)
- prilagajanje različnim nalogam
- prehajanje iz enega delovnega mesta na drugega
- delovna mobilnost, tudi geografsko
- ...
Prilagojen delovni čas, gre v Sloveniji velikokrat prek potrebnih delovnih ur. Navajamo se, da tudi prosti čas namenjamo službenim obveznostim. Nič več ni tako, da bi se delalo le osem ur dnevno, temveč je ta čas večkrat presežen. Nadure so zakonsko omejene in tako, če želimo biti zvesti zakonu, nadur delodajalec ne more izplačevati preko določenega števila ur, jih kompenzirati. In kako je nato plačana dobra volja zaposlenega, ko ostaja na delovnem mestu dlje?
Kako smo zadovoljni, ko lahko rečemo, da imamo službeni prenosni računalnik. Zakaj je prenosni? Seveda, da ga lahko odnesemo domov. Pa gledamo na to tako, da nam je delo doma lažje? Kljub delu, smo vseeno doma, namesto na delovnem mestu. Ali pa to pomeni, da tako delamo še več? Seveda, ne smemo pozabiti na službeni mobilni telefon. Ga izklopimo, ko pridemo domov ali ga uporabljamo tudi v privat namene? Tako ali tako plača služba in če imamo v nedelovnem času tudi službeni klic, je to vzeto v zakup.
S prilagajanjem različnim nalogam, se sedaj večinoma srečujemo predvsem v manjših podjetjih. Je manjše število zaposlenih in delovne naloge nimajo jasne ločnice. Tako je potrebno kdaj opraviti tudi dela, ki niso na spisku. Omenjeno je lahko pozitivno, saj se veča pripadnost podjetju, lahko pa se tudi obrne, saj moramo poleg rednega dela, opravljati tudi ostalo. V večjih podjetjih so delovne naloge jasno razdeljene in velikokrat niti ne vemo, kaj počne nekdo na drugem oddelku.
Pri prehajanju iz enega delovnega mesta na drugega, razumemo lahko vertikalno ali horizontalno. Pri horizontalnem prehajanju se v veliki meri spreminijo naše delovne naloge. Pri vertikalnem prehajanju, pa gre bolj za napredovanje, "selimo" se na bolj odgovorno delovno mesto, ki je v večini pogojeno tudi z boljšim plačilom. Tudi pri nas je še bolj v ospredju vertikalno napredovanje.
Terensko delo nam je poznano, Kako pa nam bi bilo, če bi vsak dan ali vsak teden, delali v drugem kraju, pa ne bi bili trgovski potniki, serviserji, montažerji,... Imeli bi tako delo kot sedaj, le da bi ga opravljali vedno na drugi lokaciji. V kolikšni meri bi bili pripravljeni sprejeti tak način dela? Danes se geografsko selimo, ko je potrebno biti na usposabljanju doma ali v tujini, nato se ponovno vrnemo na prvotno lokacijo.
Kaj predstavlja flefsibilni trga dela?
Ponovno se vrnimo na alineje, napisane v prvih vrsticah. Delovni čas bi torej prilagodili. Ko bi bilo več dela, bi delali več, ko bi ga bilo manj, bi delali manj. Delali bi tako, da bi bilo vse narejeno in se prilagajali potrebam. Na mesec bi imeli določeno število ur, ki bi jih bilo potrebno oddelati - tako kot sedaj, le da ne bi bili vezani toliko na to, kdaj jih je potrebno oddelati. To bi bilo predvsem primerno za sezonske delavce, za tiste, ki so vezani na roke, na potrebe trga, na povpraševanje. Naprej lahko zgornje vrstice navežemo na opravljanje različnih delovnih nalog. Delovne naloge, bi si morale biti vsaj malo podbne, saj iz ene branže v drugo res ne moremo prehajati. Prav tako, ne bi mogli prevzeti popolnoma novih delovnih nalog, lahko pa pomagamo ostalim sodelavcem in jim tako olajšamo delo. S tem bi krepili tudi odnose v podjetju, spodbujali timsko delo, spoznavali celoten proces znotraj organizacije.
Prehajanje iz enega delovnega mesta na drugega je lahko povezano tudi z opravljanjem različnih delovnih nalog. Mi se bomo predvsem osredotočili na to, da svoje delovno mesto večkrat zamenjamo. Kar ne velja le interno, temveč, da zamenjamo tudi organizacijo, gremo drugam. Že sedaj svetujejo, da je dobro vsakih 5 let zamenjati organizacijo, kjer smo zaposleni. Pa se tega držimo? Menim da ne, saj velja, da ko imamo delo za nedoločen čas, to pomeni varnost in se bojimo ponovno zaposliti za določen čas. Morda ne zaupamo vase in svoje sposobnosti?
Ko se odpravimo na delovno mesto, nas večina točno ve, kam gremo. Z menjavo lokacij se sedaj v večini srečujejo le terenski delavci. Kako pa bi bilo, če bi morali vsak teden na delovno mesto v drug kraj?
Vse omenjeno nam lahko delovni proces popestri in vpliva pozitivno. Delavnik bi si prilagajali in ga tudi povezali s svojimi hobiji, ga prilagajali osebnemu življenju. Zakaj ne bi, če včasih vse naredimo že v šestih urah, odšli domov in ko bo potrebno na delovnem mestu ostali dlje, to nadoknadili. Naučili bi se gledati tudi širše, spoznali delovne naloge sodelavcev in jim pomagali. Ko bi pomoč potrebovali sami, bi oni pomagali nam. Zavedali bi se, da ima vsak v podjetju pomembno delo in da vsaka delovna naloga pripelje do končnega rezultata. Ne bi nas smelo biti strah menjati delovnega mesta in organizacije. Tudi, če bi se kdaj morali zapeljati kam drugam, bi to pomenilo le pestrost, razgibanost.
Fleksibilnost trga dela lahko razumemo, kot vpeljavo dela v vsakdanje življenje, brez večjih prisil. Tako, da se mu prilagajamo in ga izkoristimo sebi v prid. Delo je nuja in če ga opravljamo z veseljem, je še toliko bolj zanimivo in dobrodošlo. Slej ko prej, se bodo tudi slovenska podjetja morala soočiti s tako delitvijo dela. Zaenkrat, si še bolj ali manj zatiskamo oči in iščemo kratkoročne rešitve. Fleksibnilnost trga dela ni nekaj o čemer se bomo odločali, ali sprejeti ali ne. Je potreba, ki jo bomo morali sprejeti v svoje okolje in se z njo soočiti.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 Edupool - izobraževanja iz področja jezikov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
FLEKSIBILNOST TRGA DELA IN KADROV V SLOVENSKIH PODJETJIH
Mateja Čotar
Predvidljivi delovniki, plača in varne oblike zaposlitve vedno manj pogosti
Konkurenčni boj med podjetji na svetovnem trgu je vedno ostrejši. Kapital se kopiči pri majhnem deležu prebivalstva, večina podjetij funkcionira po sistemu masovne potrošnje, kupna moč množice pa se zmanjšuje. Biti v današnjih razmerah veliko podjetje ni vedno pozitivno. Prilagajanje spremembam zahteva sposobnost hitrega preoblikovanja, kar veliko bolje uspeva malim podjetjem. Nekateri napovedujejo, da bo že čez nekaj let sledil zaton prenekaterih večjih blagovnih znamk, porajale pa se bodo nova, manjša, manj poznana in bolj "okretna" podjetja, pri katerih je vedno večja potreba po fleksibilnem delovnem času, kraju dela in načinih zaposlitve, ki omogočajo delodajalcu tudi to, da v zelo kratkem času in z najmanjšimi možnimi stroški delavce zamenja ali odpusti. Osemurni delavnik je že skoraj pretekla zgodovina. Prav tako udobje zaposlitve za nedoločen čas. Plačila za opravljeno delo se vedno bolj vežejo na učinek in prispevek zaposlenega k prometu podjetja. Zaradi sorazmerno dobre pravne zaščite delavca, ki je zaposlen za nedoločen čas, podjetja dostikrat iščejo načine, kako se izogniti temu, da bi imeli na tak način zaposlenih delavcev zelo veliko. Fluktuacija delovne sile na trgu je ogromna, obenem upada tudi zadovoljstvo z obstoječo zaposlitvijo in zaposlenimi, saj je danes na trgu le malo artiklov, ki bi lahko ob enaki prodaji in količini dela dosegali enake poslovne rezultate. Od delavcev se zaradi neprestanih sprememb v konkurenčnem okolju zahteva veliko. Lastnosti, ki jih delodajalci iščejo pri zaposlenih so predvsem fleksibilnost, prilagodljivost, učljivost, vodljivost, … kar lahko ponudi predvsem mlajša generacija, ki ima obenem tudi veliko hibo pomanjkanja uporabnih znanj, pomanjkanje delovnih navad, je nemotiviranost za delo in učenje ter ima nižja stopnja odgovornosti. Novi načini zaposlovanja so veliko manj predvidljivi tako glede delovnika in kraja dela, glede plačila in tudi glede socialne varnosti zato je, lahko bi rekli kar vsesplošno nezadovoljstvo, ki preveva trg delovne sile pričakovano.
|
Rok Vidic, direktor, Gorenjska biro: "V podjetju se ukvarjamo s prodajo izdelkov slovenske domače obrti, ta program pa dopolnjujemo tudi s klasičnimi poslovnimi darili. Podjetje ima redno zaposlene tri ljudi, in pogodbeno vezane zunanje sodelavce (komercialisti). Delovni čas je prilagodljiv obdobju v letu, v katerem se nahajamo, v vrhuncih prodaje nam pomagajo tudi študentje, predvsem pri pakiranju in izdaji robe. Zunanji sodelavci - komercialisti so plačani po razliki v ceni (RVC) po plačani realizaciji od prodanega blaga, redno zaposlen komercialist pa skrbi za pospeševanje prodaje po večjih sistemih, v katerih smo prisotni z našim programom, prav tako nudi vso podporo zunanjim sodelavcem. Delovni čas praviloma traja osem ur (za redno zaposlene), vikendi so prosti. Razlik na relaciji direktor - zaposleni praktično ni, komunikacija med nami poteka na prijateljski bazi, ker gre za majhen tim si drugačnega (avtokratskega) stila vodenja ne znam in ne morem predstavljati."
| |
|
Tanja Zabukovnik, WWI/Vega: "Prihod redno zaposlenih na delovno mesto na WWI/Vegi je med 7.00 in 9.00, odhod iz delovnega mesta med 15.00 in 17.00. Sicer je delovni čas zelo fleksibilen. Čedalje bolj sam delovni čas postaja manj relevanten, pomembno je precej delo, ki mora biti opravljeno v dogovorjenem času. Jutranji dvourni razpon prihoda na delovno mesto običajno zadošča, da tudi osebje iz oddaljenih krajev prispe na delovno mesto pravočasno. Sicer pa kot rečeno, tudi to je opravičljivo. Še enkrat poudarjam, da je pomembno predvsem opravljeno delo. Slednje napovedujejo tudi trendi v prihodnje. Pri nas sta najpogostejša tipa zaposlitve redno delo za nedoločen čas ter študentsko delo. Zapisano seveda ne velja za zaposlene v Veginih prodajalnah, za operaterje v službi za pomoč uporabnikom ter za tehnike v nočni izmeni.
| |
.
|
Mojca Veble, vodje kadrovske službe, Si.mobil: "Zaradi narave dela imamo delovni čas razdeljen na dva dela, in sicer delo v izmenah (večizmensko delo zaradi stalne dosegljivosti klicnega centra in tehnične službe) in enoizmensko delo (obvezna prisotnost in določeno tedensko število ur, ki jih morajo ljudje izpolniti). Kraj dela je odvisen od narave dela, ki ga ljudje opravljajo, predvsem pri pripravljenosti na domu. Praksa zaposlovanja je raznolika, od študentskega dela, rednega dela za določen in nedoločen čas pa do dela prek avtorske pogodbe in drugih načinov sodelovanja z občasnimi zunanjimi sodelavci. Trendi so odvisni od dejavnosti podjetja; naša dejavnost je zelo dinamična in temu primerno se prilagajamo.
| |
.
|
Maja Mauko, Asistentka vodje ravnanja s človeškimi viri, Domina Vacanze: " V našem podjetju zaposleni opravljamo delo v eno, dvo ali več izmenah (odvisno od posameznega oddelka). Fleksibilnost delovnega časa je pri nas zelo pomembna. Zaposleni opravljamo delo na sedežu podjetja. Imamo različne tipe zaposlitev: študentsko delo, zaposlitev za določen in nedoločen čas, avtorsko delo, občasne zunanje izvajalce,.. Predvidevamo, da se bo zaposlovanje v našem podjetju se povečalo, ker bi radi se bolj vzpostavili strokoven in kvaliteten kader, kar bo se bolj izboljšalo našo dejavnost."
| |
.
|
Mercator d.d.: Delovni čas v družbi Mercator, d.d., je za delavce, ki delajo v 5 dnevnem tedenskem ritmu (strokovni kadri), opredeljen z 8 urnim dnevnim delavnikom, pri čemer je možen fleksibilni prihod in odhod, ne glede na kraj dela. Delovni čas operative (maloprodaja in logistika) in delno podpornih dejavnosti operative je določen z obratovalnim časom. Tedenski ritem je 6 dnevni z dežurstvom in prazniki ter dopustnim delom ob nedeljah. Glede na oblike zaposlovanja je v Mercator, d.d., za nedoločen čas zaposlenih 90,49% delavcev, za določen čas pa 9,51% delavcev. V Mercator, d.d., imamo za pokrivanje izrednih izpadov prisotnosti na delu uvedeno tudi študentsko delo, ki na letni ravni obsega 2-3% letnega fonda ur.
V prihodnje glede fleksibilnosti delovnega časa ne pričakujemo nobenih bistvenih sprememb, zato na tem področju ne bo bistvenih posledic.
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Edupool - izobraževanja iz področja Informatike in računalništva |
|
|
|
|
|
|
| :: svetovalec :: |
|
|
|
|
Pošljite nam vprašanje in naši strokovnjaki vam bodo odgovorili!
IMETI GOVOR
Odgovarja: Bogdana Herman
"Dokler govorim sedé, na primer na sestanku, nimam problemov. Če pa moram stojé nagovoriti ljudi, mi je - najblažje rečeno - neprijetno," mi je oni dan dejal živahen in samoodgovoren menedžer, ki zelo dobro vé, da vodenje večinoma poteka po poti takega ali drugačnega komuniciranja: dialogov, skupinskih sestankov, predstavitev, pogajanj, motiviranja, delegiranja …, pa tudi medijskih in neposrednih nastopov, ki jih lahko poimenujemo kar formalni javni nastop. A glede tega se njegovo življenje ne razlikuje prav veliko od vašega. Tudi vi, ki zdaj to berete, se vsak dan znova znajdete v različnih govornih položajih in morate uporabljati različne komunikacijske veščine. Kaj vama je s prej omenjenim gospodom (poleg morebitnega nelagodja) še skupno? Gotovo nekatera vprašanja o javnem nastopanju, na katera je treba imeti odgovor, preden stopimo pred ljudi, in ne šele potem. Torej:
Kako strukturirati javni nastop, kako oblikovati vsebino, kako naj začnem?
Kako naj prikrijem tremo?
Kam naj dam roke?
Ali smem brati, saj se bojim, da se mi pretrga rdeča nit, če govorim na pamet?
Kako naj odmislim občinstvo?
Sama sem glede komuniciranja fanatična uporabnica načela samopomoči in načela vseživljenjskega učenja. Predlagam vam naslednje oblike samopomoči:
Vsak dan tri do pet minut glasno berite. S tem se boste privadili svojemu lastnemu glasu, njegovi melodiji in barvi, njegovemu ritmu - in gotovo tudi ugotavljali svoje prednosti in pomanjkljivosti v govoru in izreki. Hkrati si boste s tem pridobivali besedje in sintakso knjižnega jezika, ki ga boste v višji ali nižji formi, kot pogovarjalni jezik, uporabili v svojem naslednjem javnem nastopu.
Po vsakem svojem javnem nastopu si zapišite svojo lastno izkušnjo: s čim niste bili zadovoljni, s čim ste bili in zakaj.
Pozorneje kot doslej spremljajte sam slog javnega nastopanja različnih osebnosti in analizirajte različne sestavine njihovega nastopa. Toda ne primerjajte se z nikomer in nikogar ne posnemajte. Vsak govorec je svet zase, tudi vi.
Poskušajte se zavedati praznih fraz in motečih mašil, ki jih (če jih) uporabljate. Vprašajte se, zakaj jih uporabljate, nato pa ukrepajte, jih opuščajte in nadomeščajte s pravo vsebino in boljšimi retoričnimi sredstvi.
Vse uporabne izkušnje iz prej omenjenih in drugih komunikacijskih zvrsti pretopite v veščine javnega nastopanja. V dialogu ste navadno dober poslušalec, dobra poslušalka, med svojim javnim nastopom pa dober opazovalec, dobra opazovalka, ki zazna vsako spremembo v skupinski dinamiki publike in se ji prilagaja. Na sestanku tima govorite tako, da vzdržujete pozornost vseh, ne le izbrancev - in enako velja za javni nastop. Na predstavitvah ali prezentacijah si gotovo pomagate tudi z različnimi ponazorili: tako ali drugače projiciranimi grafi, maketami, izdelki, plaketami in podobno. Kaj izmed tega lahko s pridom uporabite tudi v javnem nastopu; po tem si vas bodo ljudje tudi (še) bolj zapomnili.
V sklop samopomoči pa sodi tudi vaša naslednja odločitev: odločite se za tako delavnico ali trening javnega nastopanja, ki bo z napovedjo vsebine ustrezal kar največ vašim potrebam.
In zdaj še nekaj odgovorov na vprašanja, postavljena na začetku.
Vsak govor ima svoje zakonitosti. Če vas, denimo, prosijo, da spregovorite kolegu na kratkem voščilnem srečanju v njegovi ali direktorski pisarni, razmislite najprej o tem, kaj mu želite sporočiti - dobre želje ali pa ugotovitev, da je za podjetje dragocen. Že to zadnje pa terja od vas malo več truda. Dodati morate namreč argument, pojasnilo, zakaj tako mislite. Prepričljivost priložnostnega jubilejnega nagovora je prav v tem, da izpostavite enkratnost konkretne osebe ali dogodka, ki ga slavimo. Za slavnostni nagovor ob večjih jubilejih ali dogodkih je treba skrbno pripraviti podatke, jih smiselno, najverjetneje po historični logiki, urediti, nato pa lepo strukturiran govor povedati (ne brati) z izbranimi besedami in dostojanstvenim nastopom. Otvoritveni govor preprosto mora biti veder, poln entuziazma in pričakovanj za naprej. Naj omenim še prepričevalni govor, s čimer pa seznam seveda še ni izčrpan; vaša glavna naloga v tej vrsti govora je, da motivirate poslušalce za aktivno poslušanje in jih spodbujate k soglasju z vami. Da bi bili v tem čim boljši, poskusite že v pripravah na tak govor predvideti, s čim boste lahko v občinstvu vzbudili odobravanje, pa tudi, kakšni ugovori se jim lahko porodijo ter kako boste odgovarjali nanje.
Misel, da bi bil potreben obsežnejši odgovor na vprašanje o strukturiranju različnih vrst govora, je veljavna tudi za vprašanja, ki sledijo. Toda mogoč je tudi krajši odgovor.
Ne prikrivajte treme pred nastopom, temveč jo izkoristite sebi v prid. To pomeni, da si raje pravočasno pridobite veščine za preprečevanje morebitnih zapletov oziroma njihovih posledic, če do njih pride. S tem boste povečali občutek varnosti in nastopili (seveda okoliščinam primerno) s potrebnim entuziazmom, zbranostjo in prepričljivostjo. In na nastop se čim bolje pripravite, se razume.
Kam bi dali med govorom roke? Po potrebi naj podprejo, poudarijo ali ponazorijo vaše misli.
Samo izjemoma berite svoj govor! Učinek je veliko slabši, kot če bi govorili prosto, saj med branjem le najbolj izurjeni govorci lahko ohranjajo stik s poslušalci. Včasih imate priložnost spremljati govornika, ki svoj govor bere tako (čeprav tehnična pomagala včasih celo prikrijejo dejstvo, da govorec bere, in je videti, kot da prosto govori), da je več kot očitno, da ga je samo deloma napisal sam oziroma da se ne identificira s tistim, kar govori; tudi to je slabost, ki ostane v spominu.
In če se vam pretrga rdeča nit, ko boste govorili prosto, boste uporabili enega izmed učinkovitih prijemov, da boste lahko brez posledic nadaljevali.
Občinstvo pred vami po mojem mnenju ni ne skupina zeljnih glav ne prašičjih rilcev (táko obrambno vizualizacijo menda priporočajo nekatere šole javnega nastopanja, češ da pomaga proti tremi in strahu pred občinstvom), ampak skupina posameznikov, ki z naklonjeno radovednostjo pričakujejo, kaj jim boste povedali. Zato je ne odmislite, ampak se ji posvetite.
P.S.
Kakšne so vaše izkušnje, vaša vprašanja, vaši strahovi?
V mesecu januarju 2006 vas vabimo na intenzivni šesttedenski TRENING VODENJA ter dvanajst tedenski TRENING DALE CARNEGIE® (vodilni trening za razvoj poslovnih in osebnostnih potencialov).
Dodatne informacije info@edupool.si
|
|
|
|
|
|
|
| :: oglasi :: |
|
|
|
|
KAJ STORITI PROTI IZGORELOSTI?
Gotovo ste že kdaj počutili, kot da imate vsega zadosti. Delo vam je začelo zaostajati, počutili ste se kot, da imate svinčena ramena. Občutke, ki ste jih doživeli poznamo pod več imeni, najpogosteje pa jih imenujemo izgorelost. Človek enostavno "pokuri" svojo energijo in ker se ne zna ustaviti, začne njegova storilnost pešati, nastopijo pa lahko tudi resne zdravstvene težave. Majhni, vsakdanji stresi so stopnice do popolne izgorelosti. Kako se izogniti takšnim težavam?
V mesecu decembru smo v našem podjetju začeli z delavnicami, ki vsebujejo omenjeno tematiko. Najprej smo odkrili kaj pri naših udeležencih povzroča stres. Ko smo strnili ugotovitve smo prišli do zaključka, da zelo težko prepoznamo, tipične znake stresa. Zamenjujemo jih z nepomembnimi vsakdanjimi počutji, ki pa po daljšem obdobju postanejo človekova stalnica. Pravilne tehnike sproščanja, meditacije so osnova vsake vaje, ki nam pomaga, da razbremenimo notranjo napetost. S tem smo dosegli že velik korak proti vsakdanjem stresu. Kako pa se sproščamo v službi? Dihalne vaje, ki jih lahko naredimo kar, npr. v pisarni, so prav tako "zdravilo brez recepta in stranskih učinkov" za naše počutje. Seveda pa se moramo naučiti pravilno dihati. Kako pa se znebimo stresa, ki nam ga povzroča naše službeno okolje in osebe s katerimi prihajamo v konflikt? Dobra komunikacija do sodelavcev je prva stvar, ki jo moramo obvladati. Ali sta naše vedenje in komunikacija tista, ki sta kriva, da se ljudje do nas obnašajo neprijazno in nas ne razumejo? Vedno verjamemo, da se drugi do nas obnašajo in komunicirajo, na nam nedojemljiv način. Ali se kdaj vprašamo, zakaj nas motijo navade naših sodelavcev? Ne zavedamo se , da so drugi samo indikator in odgovor na naše obnašanje. Udeleženci delavnice so izvedli simulacijo različnih stanj in dogodkov, ki jih doživljamo vsak dan in se tako sami prepričali, da si stres povzročamo največkrat sami. Le malo je dogodkov, na katere ne moremo vplivati in nam povzročajo stres. Pravilna komunikacije do okolja je tisti ključ, ki nas bo rešil prehudega stresa in izgorelosti.
Pridružite se nam na delavnicah ali pa nas povabite k sebi, v podjetje, pripravili vam bomo izobraževanje po meri.
Več informacij: info@edupool.si
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MALO DENARJA ZA VELIKO ZNANJA
Osnove računačlniške pismenosti I.- sofinancirano s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport
Kaj je potrebno vedeti o računalništvu in informatiki, delo z računalnikom in upravljanje datotek, manj zahtevno delo z besedili, iskanje informacij v medmrežju in elektronska pošta
Cena: 20.000 sit (z ddv)
Trajanje: 30 ur
Termini: 13.1., 14.1., 20.1., 21.1., 27.1., 28.1., 3.2.
Osnove računačlniške pismenosti II.- sofinancirano s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport
Učinkovito delo z računalnikom, urejanje in oblikovanje besedil, informacije na svetovnem spletu, elektronsko komuniciranje
Cena: 20.000 sit (z ddv)
Trajanje: 30 ur
Termini: 16.-17.1., 23.-24.1., 30.-31.1.
Računalniška pismenost za vključevanje v E-družbo - sofinancirano s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport
Pridobitev veščin elektronskega dela, izobraževanja, poslovanja in uporabe drugih servisov, ki jih omogoča internet: podatkovni viri in spletne ponudbe, koristne informacije iz področij: novice, vlada, potrošnik, potovanje, izobraževanje, zaposlitev, zdravje, posel,…
Cena: 20.000 sit (z ddv)
Trajanje: 30 ur
Termini: 18.-19.1., 25.-26.1., 1.-2.2.
Več informacij: info@edupool.si
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| :: novice :: |
|
|
|
|
Bankam kar je bančno: Po podatkih Svetovne banke vsako leto 200 milijonov delavcev na delu v tujini v matične, nerazvite države pošlje kar 167 milijard USD (prilivi v razvite države so v višini 65 milijard USD), prilivi v nekaterih državah pa predstavljajo kar precejšen delež BDP; v Tongu kar ...:: več ::
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ZDA zaposlujejo!: Ameriška trgovinska zbornica je ob predstavitvi prioritet za leto 2006 sporočila, da njihove analize predvidevajo izredno pomanjkanje delovne sile v ZDA, v bližnji prihodnosti. Država je po njihovih ugotovitvah izredno slabo pripravljena na prihajajoče upokojevanje 77 milijonov t.i. baby boomerjev in trenutno nima instrumentov ...:: več ::
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Edupool - izobraževanja iz področja osebnostnega razvoja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poklic prihodnosti - srednješolski učitelj matematike?: Pomanjkanje strokovnjakov s področja tehničnih ved in naravoslovja je čutiti v vseh svetovnih gospodarstvih. V Veliki Britaniji pa se srečujejo s "poglobljeno" različico tega problema, saj primanjkuje ...:: več ::
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Prijavite se na brezplačni spletni mesečnik
:: ZNANJE :: |
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
