Ena temeljnih vrednot razvitega sveta je svoboda. V kakršni koli obliki. Svoboda govora, odločanja, izbire, podjetniške pobude itd. Vsakršno omejevanje svobode je torej nekaj, kar si težko privošči katera koli oblast in ki pri ljudeh naleti na odpor (ali naj bi naletela).
Kvote, v različnih oblikah, pa so inštrument omejevanja svobode. Recimo kvote za uvoz kitajskega tekstila. Ali južnoameriškega sadja. Te kvote predstavljajo omejevanje svobodne trgovine. Ki seveda nekaterim koristi, mnogim pa žal ne. In pri omejevanju svobodne trgovine je poleg problema, da nekaterim ne koristi, pomembnejši problem dvojnih meril.
Vendar je tema današnjega Znanja drugačno "omejevanje" svobode podjetniške pobude. Omejevanje preko (v Sloveniji še potencialnih) kvot, ki določajo obvezno zaposlovanje določenih skupin ljudi: invalidov, žensk na vodilnih položajih, narodnostnih manjšin ipd. Razvite demokracije in tržna gospodarstva temeljijo na podmeni, da se lastniki podjetij samostojno odločajo, kdo bo ta podjetja vodil, koga bodo zaposlovali in da bodo pri sprejemanju svojih odločitev čimbolj neodvisni. In neusmerjani. Dobra država je po tej podmeni torej tista, ki jo najmanj čutimo. Če pomeni za določenega podjetnika zaposlovanje invalidov ali žensk doseganje konkurenčnih prednosti, potem naj jih zaposli, bi rekli privrženci ničnega vmešavanja države v gospodarstvo. Sicer jih, glede na idejo popolnoma svobodnega odločanja, ne bo zaposloval. Dejstvo pa je, da so invalidi, ki jim je sicer onemogočeno izvajanje določenih del, dobri pri izvajanju drugih, ki jim jih njihova invalidnost omogoča opravljati.
Na drugi strani pa imajo sodobne družbe poleg vrednote svobode odločanja še vrsto drugih vrednot, ki so ravno tako pomembne zanje in ki lahko trčijo ob svobodo kot eno temeljnih vrednot. Kot primer navedimo vrednoto pravico do varnosti. Problem trčenja pravice do svobodnega odločanja s pravico do osebne in varnosti premoženja je lepo viden v svetu po 11.9.2001, ko se je izkazalo, da prevelika svoboda znižuje varnost. In obratno. Preveliko poudarjanje varnosti lahko omeji svobodo.
No, poleg pravice do svobode odločanja in pravice do varnosti pa je v večini sodobnih držav pomembna tudi pravica do enakih možnosti, poleg te pa tudi recimo socialna pravičnost kot vrednota. In vrednota socialne pravičnosti na neki točki trči ob vrednoto do svobodnega odločanja.
Kje torej najti točko ravnotežja? To je očitno odločitev vsake družbe posebej. Vsaka družba bo to točko iskala skladno z ostalimi vrednotami, ki prevladujejo v njej, skladno s pomembnostjo vsake med njimi, skladno s konsenzom in družbeno močjo posameznih skupin v družbi, ki imajo med seboj bolj ali manj različne vrednotne norme itd.
In kaj konkretno reči za slovensko okolje in razprave o kvotah za invalide? V Sloveniji je socialna pravičnost in družbena enakost oz. ne prevelika razslojenost vsekakor pomembna vrednota (čeprav mogoče vsako leto manj?). In kvote zaposlovanja invalidov so ukrep, ki pomaga ohranjati socialno pravičnost in skrb za depriviligirane skupine. Na drugi strani ostaja dejstvo, da obstajajo tudi podjetja, kje vsaj na prvi pogled, ni možnosti za zaposlovanje invalidov. Ali pa se tako vsaj zdi večini direktorjev podjetij (ne najdejo prednosti v zaposlovanju invalidov)?
Vendar omenjene kvote odgovorne v teh podjetjih lahko prisilijo vsaj k razmisleku, kje bi lahko zaposlovali invalide. In s tem se podjetja prisili v kreativnost, ki je lahko tudi zanje pozitivna - v ekonomskem (kreativnost povzroča kreativnost) in etičnem smislu. Vsi pa se dobro počutimo, ko se čutimo dobre.
Poleg vsega pa ne smemo pozabiti, da poslanstvo podjetij ni zgolj povečevanje prodaje in dobička, temveč tudi sledenje drugim ciljem oz. ob zasledovanju temeljnega (t.j. ekonomskega) cilja to početi družbeno odgovorno. Američani imajo lepo reklo za družbene dejavnosti podjetij: "Giving it back to the community."
:: članki ::
ZAPOSLITEV INVALIDA TUDI V PRID DELODAJALCA Alenka Loboda
Invalidi so posebna ciljna skupina v programu aktivne politike zaposlovanja, ki vsakemu posamezniku pomeni socialno varnost. Aktivna politika zaposlovanja v obdobju od 2004 do 2006 temelji predvsem na štirih stebrih: zaposlovanje, podjetništvo, prilagodljivost in enake možnosti. Na novo uvedene kvote o zaposlovanju invalidov, bodo poleg večjega zaposlovanja invalidov (večje število delovnih mest), prinesle tudi dodatne možnosti za izobraževanje in usposabljanje. Vlaganje v človeške vire je pot do želenega cilja. Človeški vir pa predstavljajo vsi zaposleni in vseživljenjsko učenje je ena izmed konkurenčnih prednosti podjetja. V interesu podjetja je, da deluje kot celota in prav zaradi tega, so vsi zaposleni pomemben člen verige, ki "vleče" podjetje k uspehu in doseganju ciljev. Ne smemo misliti, da lahko invalide izključimo iz vseživljenjskega izobraževanja. Prav zaradi novosti in nenehnega spreminjanja podjetij, se moramo vsi nenehno učiti. Izobraževanje podjetje torej nudi vsem zaposlenim, saj če ni tako, se tisti, ki se ne izobražujejo, lahko počutijo manjvredne. Invalidnost ne pomeni umske omejenosti, čeprav nekateri to radi povezujejo, a s pomočjo zakonskih predpisov in razpisov, predvsem pa na podlagi njihovih uspehov in dosežkov, se odnos do zaposlovanja invalidov spreminja.
Glede na svoje zmožnosti invalidi zasedajo delovna mesta, ki jim ne predstavljajo ovir pri delu, temveč so do njih "prijazna". Invalida zaposlimo na delovno mesto glede na ustreznost zahtevanih kriterijev. V kolikor jim ustreza, ima invalidna oseba prednost pri zaposlitvi. V nasprotnem primeru, je delodajalec lahko kaznovan in ob zavrnitvi invalida mora navesti točne in argumentirane vzroke, zakaj je do tega prišlo. Če je invalidna oseba, usposobljena za neko delovno mesto, to pomeni, da je delovne naloge tudi zmožna upravljati. Najbolj primerno je, da njihovo delo poteka v podjetju, brez večjih službenih poti, še posebno pa je potrebno paziti, da ob delu ne naletijo na diskriminacijo. Prav tako invalidni osebi delovno razmerje ne sme prenehati zaradi tehnoloških izboljšav, saj mu mora podjetje zagotoviti ustrezno izobraževanje. Za nekatera podjetja bo v začetku težje, saj je potrebno invalidom delovno mesto prilagoditi in morda tudi samo pot v podjetje. Ko bo to enkrat narejeno, bo vse lažje in zaposlovanje invalidov, ne bo več posebnost ali vprašanje.
Zaposlovanje invalidov se spodbuja tudi prek različnih razpisov, ki podjetjem sofinancirajo plače, povrnejo sredstva za ureditev delovnega mesta, da je primerno za invalida, v primeru presega zahtevane kvote so nagrajeni in ostale sprotne vzpodbude, ki ohranjajo zaposlenost invalidov in spodbujajo novo. Nov način izobraževanja, ki se pri nas razširja v zadnjem času, je e-izobraževanje. Le-to je še posebno primerno za invalide, saj se lahko učijo doma, v zavodu, na delovnem mestu, imajo pomoč mentorja, hkrati pa lahko sodelujejo tudi z drugimi učečimi. Pomislek, ki se pojavi na moji strani glede e-izobraževanja (pri vseh posameznikih) je, kako doseči koncentracijo, se organizirati, delati in sodelovati. Učenje posameznika na omenjen način, potrebuje samodisciplino in organizacijo. Vse bolj pogosta oziroma že kar prevladujoča, vsaj v večjih podjetjih, so tudi izobraževanja po meri, ki se izvajajo prav na sedežu podjetja. Omenjeni način izobraževanja hkrati tudi vzpodbuja timsko delo in integriranost zaposlenih, ki se bolje spoznajo, kar pozitivno vpliva na sam delovni proces znotraj podjetja.
Naj omenim še nalogo invalidskih podjetij, ki je slediti svojemu namenu in tako ohranjati svojo konkurenčnost. Zaposlene invalide razporedijo na primerna delovna mesta in jim dajo delovne naloge, ki vodijo k njihovemu zadovoljstvu, motiviranju in uspehu podjetja. V omenjenih podjetjih morajo vodilni še posebej slediti potrebam, ki se pojavljajo znotraj organizacije in se usklajevati glede na potek dela. (Pravilnik o invalidskih podjetjih lahko preberete tukaj).
Žal je pri nas v veliki meri še vedno tako, da si morajo "drugačni" poiskati pot do nekaterih stvari, pot, ki se drugim zdi vsakdanja in brez posebnosti. Vendar biti drugačen, ne pomeni biti slabši ali manj sposoben. Vsi imajo svoje kompetence, znanje in ambicije in tako tukaj ni nobenih izjem. Prav zato tudi verjamemo v uspeh ciljev, ki so zadana v planih aktivne politike zaposlovanja.
S 1. januarjem 2006 se je v celoti začela uporabljati nova specifična delovnopravna ureditev za invalide. Najpomembnejša novost je uvedba kvotnega sistema, ki jo uvaja Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov.
Kvotni sistem pomeni novost, ki jo prinaša dopolnjen Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, in sicer kot ukrep pozitivne diskriminacije, s katerim je mogoče zmanjšati število brezposelnih invalidov ter predstavlja enega od možnih ukrepov, ki omogoča pospeševanje zaposlovanja invalidov. Namen kvotnega sistema je torej omogočiti večje zaposlovanje invalidov in razdelitev socialnega bremena na vse delodajalce. Upoštevanje kvotnega sistema je dolžnost delodajalcev, da zaposlujejo predpisano število invalidov v skladu z Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov oziroma s tem, da bodo obveznosti iz tega naslova delodajalci lahko izpolnili tudi z nadomestno kvoto, to je s sklenitvijo letne pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom ali z invalidskim podjetjem oziroma v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz kvote za vsakega manj zaposlenega invalida mesečno plačevati prispevek v višini 70 % minimalne plače.
Zavezanci za izpolnjevanje kvote so podjetja, ne glede na pravno obliko ali dejavnost, registrirana v Republiki Sloveniji in imajo najmanj 20 zaposlenih, pa tudi povezane gospodarske družbe po določbah Zakona o gospodarskih družbah, ki skupaj zaposlujejo najmanj 20 zaposlenih (kot povezana družba se po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ne šteje invalidsko podjetje). Zavezanec za kvoto ni tuje diplomatsko in konzularno predstavništvo, invalidsko podjetje oziroma zaposlitveni center. Za nadzor nad izvajanjem kvotnega sistema je zadolžen Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. V skladu se bodo med drugim zbirala tudi vsa namenska sredstva iz plačil delodajalcev zaradi neizpolnjevanja predpisane kvote.
Kvotni sistem torej pomeni
Delež kvote je odvisen od dejavnosti delodajalca (šteje tista, ki je razvidna iz obvestila o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti za poslovni subjekt AJPES). Kvotni delež se izračuna za vsako povezano družbo glede na dejavnost posebej. Kvota je glede na dejavnost delodajalca lahko različna, in sicer je najnižja možna kvota 2%, najvišja 6%. Kvota, določena z Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, se za zavezance, ki zaposlujejo najmanj 20 in ne več kot 50 delavcev, zniža za 1 odstotno točko.
V kvoto se štejejo vsi invalidi, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko.
Deleži kvote glede na dejavnost delodajalca so razporejeni kot sledi:
2-odstotna kvota velja za: finančno posredništvo; dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje; izobraževanje; 3-odstotna kvota velja za: poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve; 4-odstotna kvota velja za: trgovino, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe; druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti; 5-odstotna kvota velja za: promet, skladiščenje in zveze; zdravstvo in socialno varstvo; 6-odstotna kvota velja za: kmetijstvo, lov, gozdarstvo; ribištvo in ribiške storitve; rudarstvo; predelovalne dejavnosti; oskrbo z električno energijo, plinom in vodo; gradbeništvo; gostinstvo.
Plačilo mesečnega prispevka zaradi neizpolnjevanja kvote
Delodajalcem je na voljo tudi alternativa k zaposlovanju invalidov, kar pomeni, da je delodajalec, ki ne izpolni kvote, dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati prispevek v Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Višina prispevka znaša 70% minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote.
Nadomestna izpolnitev kvote
Nadomestna izpolnitev kvote se lahko realizira s pogodbo o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oz. invalidskim podjetjem (izjema: ne velja pogodba z invalidskim podjetjem, ki je povezana družba), po kateri se priznavajo stroški dela v višini zneska 12 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote. V primeru nadomestne izpolnitve kvote prek pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki jo na primer zavezanec sklene z invalidskim podjetjem v skladu z njegovimi registriranimi dejavnostmi, morajo biti stroški dela posebej prikazani in dokumentirani. Po takšni pogodbi morajo delo opraviti zaposleni delavci v invalidskem podjetju.
Vzpodbude, ki so vezane na izpolnitev kvote
Za primere, ko bodo delodajalci zaposlovali več invalidov kot je določeno s kvotami, so predvidene tudi posebne vzpodbude, ki so vezane na izpolnitev kvote. Takšni delodajalci (tisti z najmanj 20 zaposlenimi in presegajo kvoto oziroma z manj kot 20 zaposlenimi in zaposlujejo invalide oziroma so samozaposleni invalidi) so lahko oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste invalide, ki jih bodo zaposlili nad kvoto in njihova invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu. Delodajalci (z najmanj 20 zaposlenimi in presegajo kvoto oziroma z manj kot 20 zaposlenimi in zaposlujejo invalide oziroma so samozaposleni invalidi) so lahko upravičeni do nagrade za preseganje kvote in sicer šest mesecev v višini 20% minimalne plače za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Tudi v tem primeru pa ne sme biti invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri delodajalcu, ki bo uveljavljal to spodbudo.
Vzpodbuda, ki je vezana na izpolnitev kvote je tudi plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov. Delodajalec ima namreč pravico do plačila stroškov podpornih storitev na podlagi izdelanega individualiziranega načrta podpore invalidu in delodajalcu, ob pogoju, da ima delodajalec z invalidom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma za določen čas najmanj 24 mesecev. V tem primeru invalid ne sme imeti pravice do zaposlitvene rehabilitacije in gre za invalida nad predpisano kvoto.
Kvotni sistem v praksi
Zaposlovanje invalidov je konstanten problem, saj je njihov položaj na trgu dela vedno dokaj neugoden. In prav iz tega razloga je prav, da država poskuša z določenimi ukrepi vzpodbujati zaposlenost invalidov. Prav uvedba kvotnega sistema je ena izmed številnih novosti, ki naj bi oziroma bodo delodajalce motivirale k večjemu zaposlovanju invalidov ter posledično invalidom zagotovile večje možnosti zaposlitve.
Sam kvotni sistem je zastavljen pozitivno v smislu vzpodbujanja zaposlovanja invalidov oziroma večje prisotnosti invalidov na trgu dela. Vendar se ob tem porajajo tudi vprašanja ali je kvotni sistem bolj ugoden za mala oziroma velika podjetja ter kako "pravično" je določena višina kvote za podjetja v različnih panožnih dejavnostih.
Le potek realizacije kvotnega sistema za zaposlovanje invalidov oziroma praksa bo lahko verodostojno merilo ali gre za uspešne oz. neuspešne ukrepe.
Z IGRO DO PISMENOSTI: kaj lahko v družinah naredimo za pismenost svojih otrok? Slavica Borka Kucler, Andragoški center Slovenije
Na Andragoškem centru Slovenije iščemo poti do ljudi, ki bi jim radi približali kulturo branja in jih navdušili za dejavnosti, s katerimi bi si lahko izboljšali raven pismenosti - bodisi bralne, sporočilne ali računske. Ker velik delež prebivalstva spremlja televizijske oddaje, smo se odločili kar prek TV-ekranov nagovoriti gledalce in jih pritegniti k sodelovanju, tako da bi tudi sami preizkusili v oddajah predlagane oblike učenja. TV-sporočila namreč sežejo v domove, zato lahko s pomočjo televizije nagovorimo vse, tudi izobraževalno nedejavne posameznike. Snovalci prvega cikla oddaj smo se posvetili predvsem vprašanju, kaj lahko v družinah naredimo za boljšo pismenost svojih otrok, ki je namenjena staršem in starim staršem, učiteljem, vzgojiteljem, varuhom oziroma vsakomur, ki bi želel otrokom do devetega leta približati knjigo in jih navdušiti, da se igrivo udomačijo v svetu besed in števil. Tako bi lahko s skupnimi močmi izboljšali raven pismenosti otrok in povečali njihovo uspešnost v šoli, spotoma pa bi odrasli lahko preizkusiti tudi sami sebe.
Partnerja s posluhom smo našli v TV Pika, ki se v slovenskem medijskem prostoru čedalje odločneje uveljavlja kot izobraževalna televizija. Skupaj smo se lotili priprave cikla oddaj, ki ga kot avtorica podpisuje Petra Javrh, strokovna sodelavka za področje pismenosti pa je mag. Ester Možina. Cikel smo naslovili Z igro do pismenosti, saj želimo poudariti veselo, igrivo plat učenja in sproščeno radovednost, ki vodi do pridobivanja novih veščin. Gre za spodbujanje branja v domačem okolju, pri katerem sodelujejo pripadniki vseh generacij.
TV-promocija pismenosti se prične z oddajo, v kateri najprej spoznamo malčka, ki 'bere' podobe. Z oddajo želimo staršem povedati, kako pomembna je družina za razvoj pismenosti in bralne kulture. Oddaja je bila premierno predvajana v ponedeljek, 27. februarja ob 21. uri, (ponovitve: 1. marca ob 14.45, 3. marca ob 18.30 uri in ob koncu tedna). V njej je bilo predstavljeno prvo otrokovo obdobje, ki je pomembno za prijazno uvajanje malčka v svet črk, besed in stavkov. Da bi bila naša 'TV-šola' resnično 'vesela šola', smo za prve izkušnje s knjigo, črkami in pisano besedo, povprašali dve znani osebnosti: glasbenika Vlada Kreslina in gostjo v studiu, dr. Manco Košir. Besedo stroke sta zastavili prof. dr. Meta Grosman in mag. Ester Možina. Dragoceno je bilo tudi sodelovanje akademske slikarke Andreje Peklar, saj si knjige za otroke brez kakovostnih ilustracij preprosto ni mogoče zamisliti. Da bi čim bolj pritegnili dejavno pozornost gledalcev, smo pripravili tudi nagradno vprašanje, povezano z vsebino oddaje, nagrada pa bo kakovostna knjiga, ki je bo izžrebani pošiljatelj pravilnega odgovora gotovo vesel.
V drugi polovici aprila se bomo z oddajo Pripovedovanje zgodb posvetili razvijanju pismenosti pri predšolskih otrocih, maja pa bo poudarek na zgodnjem razvoju matematične pismenosti (Naš malček bere in šteje). Producent oddaje je TV Pika (program lahko spremljamo tudi na spletu), strokovno zaledje pa zagotavlja Andragoški center Slovenije v okviru projekta Razvoj novih oblik učenja za zviševanje ravni pismenosti - Izobraževanje s pomočjo televizije, ki ga izvajamo s sofinanciranjem is sredstev Evropskih strukturnih skladov.
Če boste ob gledanju oddaje ali ob branju teh vrstic dobili navdih, kako s pomočjo video-posnetka na DVD-ju animirati starše v svojem okolju za pomoč sebi in otrokom, lahko posamezno oddajo ali celoten cikel oddaj naročite (brezplačno) na spodnji naslov in vam ga bomo poslali. Pri svojem delu ga lahko v izobraževalne namene uporabljate neomejeno, prosimo vas le, da nam sporočite, v kakšne namene boste video-gradivo uporabljali in kakšni bodo učinki predvajanja. DVD-ju bo priložen kratek vprašalnik.
Mnoge šole, vrtci in druge ustanove prirejajo ali v svojih prostorih gostijo šole za starše. Vodstvom teh šol še posebej toplo priporočamo, da udeležence na oddajo opozorijo in se o posameznih vsebinah v šoli za starše tudi kdaj pogovorijo. Prav tako menimo, da bi bile oddaje primerne za predvajanje v materinskih šolah, ki jih organizirajo zdravstveni domovi, kjer se starši pripravljajo na prihod novega družinskega člana. Tako bi skupaj s starši otroku položili knjigo že v zibelko.
Priporočamo se, da nam sporočite svoje vtise o oddaji oziroma predvajanju posnetka, veseli pa bomo tudi morebitnih predlogov za prihodnje vsebine in sporočil o uspešnosti animacije staršev za aktivno spremljanje oddaje. Naročila, mnenja in predloge pošljite na naslov:
Andragoški center Slovenije
(Z igro do pismenosti)
Šmartinska 134a
1000 LJUBLJANA
Beseda "vizionar" je bila njega dni rezervirana za (nekatere) politike, besedi "videc" in "jasnovidec" pa za posebneže. Danes mora biti vizionar vsak vodja, tudi kdor vodi gospodarsko družbo. Vizionar je vsekakor človek, ki ga realen čas in prostor ne omejujeta, hkrati pa ta dva elementa pri svojem delu še kako upošteva. Naj se izrazim natančneje: če hočete zadostiti hotenju lastnikov (morda ste med njimi tudi vi sami), morate videti čez prostor, torej daleč čez domače meje, in razmišljati zunaj okvirov realnega, razpoložljivega časa. Dani časovni parametri zožujejo vašo kreativnost in podrejajo vprašanje kvalitete kot novuma kvantitativnim odgovorom na vprašanje o zmožnosti in nezmožnosti določene produkcije. Ustvarjalno vodenje podjetja je torej vodenje skozi prostor in čas v nove prostore in v nove čase, katerih vsebino in obliko pa z oblikovanjem vizij in strategij kreirate tudi vi sami.
Ustvarjalni vodja je torej radoveden, pogumen in igriv. Kar precej se zanese na svojo intuicijo, je razgledan - ne samo zato, ker veliko kontaktira, ampak tudi iz notranje potrebe - in dobrovoljen. Predvsem pa je domiseln ali proaktiven. Da so njegovi umski potenciali lahko kar najbolj izkoriščeni, mu dobro služijo tudi različne inteligence - zlasti katera izmed znamenitih sedmih, kot so na primer logična, čustvena ali jezikovna.
Vsako izmed naših lastnosti lahko razvijamo na bolje, lahko jo okrepimo ali pa jo preprosto začnemo bolj sistematično uporabljati pri svojem vodenju. Že z manj zahtevno, seveda pa vztrajno vadbo lahko razvijemo svoj um, da nam bo bolje služil. Doktorica psihologije Monique Le Poncin (Možganska telovadba, CZ, Ljubljana 1998) že dvajset let z zmeraj več dokazi o izvrstnih učinkih zavestnega urjenja mišljenja dokazuje, da bi lahko uporabljali mnogo večji del svojih možganskih zmogljivosti, saj mnoge puščamo neizkoriščene, in pa da takšno urjenje preprečuje tudi degenerativne bolezni, vključno z Alzheimerjevo.
Obstajajo ljudje, ki jih še tako močna zunanja spodbuda ne pripravi do domiselne rešitve nekega problema. Tak človek se ponavlja v konvencionalnem pristopu znotraj "varnega območja", v pristopu, ki pa je nezanimiv tako za soudeležene kot zanj samega. Morda je miselno lenoben, ne ve pa, kako naj to pri sebi spremeni. Morda so njegove misli tako zelo brez njegovega lastnega nadzora, da v hkratnem razmišljanju o več zadevah poseže po rešitvi, ki mu je najbližja, ker jo je uporabil že večkrat - četudi z dvomljivim učinkom.
Da bi bili bolj kreativni, moramo kdaj pa kdaj razmisliti tudi o tistem, kar ni logično - pa ne zato, da bi postalo logično, ampak zato, da bi nas inspiriralo. A preden o čem razmišljamo, moramo to sploh zaznati. Edward de Bono svari pred površnostjo, tem nasprotnikom kvalitetnega umskega dela, najsi gre za opazovanje ali analiziranje pojavov, najsi gre za pošiljanje ali dekodiranje sporočil, najsi gre za dokazovanje ali oporekanje trditvam. Nasploh je z mišljenjem tako, da se največkrat ne zavedamo, kako dobri misleci smo, ali pa zamenjujemo dva povsem različna pojma: domiselnost in inteligentnost. Inteligenten človek ni nujno tudi dober mislec; mišljenje je veščina, ki se je je mogoče izvrstno naučiti.
Urjenje možganov izjemno učinkovito vpliva tudi na našo samopodobo in krepi optimizem, izhajajoč iz aktivnega pristopa k življenju. Razpon vaj je izredno širok in se dotika prej omenjenih in drugih vrst inteligence. Ob njih ugotavljamo, da lahko pri opazovanju tudi kaj spregledamo, pri poslušanju tudi kaj preslišimo, pri razmišljanju kaj precenimo ali podcenimo, da smo pri govorjenju in branju zdaj bolj zdaj manj natančni, zdaj bolj zdaj manj razumljivi, da se je naš kratkoročni spomin zrahljal, da si pri iskanju rešitev ne dovolimo presenetljivih in nenavadnih odločitev, da smo pri vodenju premalo prilagodljivi, premalo entuziastični … ali pa se preprosto zavemo svoje želje, da bi bili pri upravljanju in vodenju bolj inovativni.
Ta želja je seveda uresničljiva.
p.s.
USTVARJALNO MIŠLJENJE
Tudi ustvarjalno mišljenje je veščina. De Bono bi dejal: taka veščina, kot sta na primer vožnja s kolesom in plavanje. Iz vaje v vajo smo boljši, pa tudi užitek je vse večji. In če uživate v ustvarjalnem mišljenju, lahko uživate tudi v vodenju - vsem preprekam in problemom navkljub ali pa celo prav zaradi njih.
V mesecu marcu in maju 2006 vas vabimo na enodnevno delavnico UŽITKI USTVARJALNEGA MIŠLJENJA II (marec 2006) ter intenzivni šesttedenski TRENING VODENJA (z začetkom v maju 2006).
Izgorelost pri delu je posledica nenehne izpostavljenosti zahtevnim nalogam, ki jih posameznik opravlja v svojem poklicu. Zaradi stresa, ki ga pri tem doživlja, le ta vpliva na njegovo zdravje in tudi medsebojne odnose. Posledica takšnega načina dela in življenja se odraža v poslabšanju dobrega komuniciranja in sobivanja tako v službenem kot v domačem okolju.
Da pa se to ne bi zgodilo, vam predstavljamo delavnico na kateri se boste spoznali s tehnikami dobre komunikacije - ki je predpogoj, da ne pride do stresa in izgorevanja. Spoznali se boste z tehnikami sproščanja, kako in kje jih lahko uporabljamo. Naučili se boste tudi osnov dobrega timskega dela in s tem tudi, kako se prepreči stresna situacija v skupini. Pokazali vam bomo tudi metode, kako razumeti sogovornika, da mu lažje svetujete in da v razgovoru dosežete zadani cilj.
V delavnici bomo obravnavali sledeče teme:
osnovni pristopi v komunikaciji
poznavanje strank
ponudimo drug drugemu boljšo storitev
boljša medsebojna komunikacija v zasebnem in poklicnem okolju
prebuditi svoje vire notranje moči in ustvariti uspešnejši in pozitiven odnos
bolje motivirati sebe in druge
odkrivanje ovir pri komuniciranju
se učinkoviteje učiti in uspešneje posredovati informacije drugim
Program vsebuje sklop vaj v okviru delavnice, kjer udeleženci na praktičen način spoznavajo veščine komunikacije. Vaje se izvajajo po skupinah in posamezno
Udeleženci delavnic, ocenjujejo tudi predstavitve, ostalih članov ter tako dobijo povratne informacije o delu skupine, kakor tudi o svojih lastnih predstavitvah. Na koncu zaključenega vsebinskega sklopa, opravijo udeleženci skupno analizo in izvedejo pravilno predstavitev javnega nastopa.
Obvladovanje stresa:
Kaj je stres, vrste in viri stresa
Kako se odzivamo na stresno situacijo in kako stres vpliva name?
Indikatorji stresa in njegovo prepoznavanje
Obvladovanje stresa
Naučiti se reči NE
Zmanjšanje stresa v okolju in akcijski načrt
Izgorevanje, znaki izgorelosti
Vpliv izgorelosti na človeški organizem
Kako se zavarujem pred izgorelostjo - metode in tehnike
V tem delu bodo udeleženci spoznali kaj je stres, kako se odzivamo na stresno situacijo, tehnike za zmanjšanje stresa.
Sproščanje poteka na podlagi različnih metodah
- po metodi avtogenega treninga,
- sproščanje ob glasbi
- kako se sprostimo na delovnem mestu
- "hitra sprostitev"
- tehnike dihanja
V kratkem za vas pripravljamo krajšo delavnico na temo izgorelosti. Vabljeni!
Vedno več brezposelnih?: Po podatkih Mednarodne delavske organizacije je bilo konec leta v svetu 191,8 milijonov brezposelnih (2,2 milijona več kot leto prej in 34,4 milijona več kot leta 1995). Stopnja brezposelnosti, ... :: več ::
Računalniki kot škodljivci?: 90% zaposlitev dandanes zahteva uporabo informacijske tehnologije, v glavnem osebnih računalnikov. Raziskave v Veliki Britaniji so pokazale, da zaposleni v letu porabi v povprečju 6,8 dneva, ...:: več ::
Horoskopsko znamenje razlog (ne)uspeha: Pri izbiri najboljših možnih kandidatov za prosta delovna mesta, ne prevladujejo zgolj strokovna in racionalna merila. Na Kitajskem naj bi imeli letos, ...:: več ::
Do enakopravnosti med spoloma z zakonom: S 1. januarjem je na Norveškem pričel veljati zakon, ki lahko pripelje do zaprtja podjetja, če v njegovih vodstvenih strukturah ni vsaj 40% žensk. Norveška zakonodaja je, ...:: več ::
Gospodarska rast, lažji dostop: Rast ameriškega gospodarstva je v zadnjih dveh letih precej poživila aktivnosti na trgu dela v tej državi. Kot opažajo strokovnjaki, se je bitka za talente precej razgrela in je, ...:: več ::
S psi delamo dlje: Ljubezen do domače živali je precej močno čustvo, ki lahko posameznika dobesedno "vleče" domov. Raziskava spletnega portala, ...:: več ::
Edupool - izobraževanja iz področja jezikov
